Leptis Magna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Leptis Magna | |
---|---|
Drugo ime | Lepcis Magna, Neapolis, Lpqy |
Lokacija | Khoms, Libija |
Regija | Tripolitania |
Koordinati | 32°38′21″N 14°17′26″E |
Tip | naselje |
Zgodovina | |
Ustanovljeno | 7. pr. n. št.. |
Opuščeno | 7. stoletje |
Obdobje | Železna doba do Bizantinsko cesarstvo |
Kulture | Kartažani Berberi Rimljani |
Druge informacije | |
Uradno ime: Archaeological Site of Leptis Magna | |
Tip | Kulturno |
Kriteriji | ii, iii, vi |
Razglasitev | 1982 (6. zasedanje) |
ID # | 183 |
Regija | Severna Afrika |
Ustanovljena pod Feničani v 7. st. pr. n. št. se je močno razširila pod rimskim cesarjem Septimijem Severom (vladal 193–211), ki je bil rojen v mestu. Tu je bila nameščena 3. Avgustova legija, ki je branila mesto pred berberskimi vpadi. Po razpadu legije pod Gordijanom III. leta 238 je bilo mesto v poznejšem delu 3. stoletja vse bolj odprto za napade. Dioklecijan je mesto ponovno postavil kot glavno mesto dežele in znova je napredovalo, dokler ga niso leta 433 zasedli Vandalom. Leta 533 so ga ponovno vključili v Bizantinsko cesarstvo, vendar so ga še naprej mučili berberski napadi in si nikoli ni povrnilo prejšnjega pomena. Podrto je bilo pod muslimansko invazijo okoli leta 647 in je bilo opuščeno.
Njegove ruševine so v današnjem mestu Khoms v Libiji, 130 km vzhodno od Tripolija. So med najbolje ohranjenimi rimskimi najdišči v Sredozemlju. Leta 1982 je bilo uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine.[1]