Latinske pravice
pravice starorimskih državljanov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ius Latii ali ius latinum) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum). Rimski pravniki so državljane s tem statusom običajno imenovali Latinci. Naziv Latinci je hkrati pomenil tudi "čistost jezika", se pravi, da so govorili "dobro" ali "pravilno latinščino".[1] S širitvijo rimske države v Italijo so latinske pravice dobila številna naselja in kolonije izven Lacija.
Vsi Latinci v Italiji so dobili rimsko državljanstvo na osnovi treh zakonov, uvedenih med socialno vojno med Rimljani in njihovimi zavezniki in italskimi ljudstvi (socii), ki so se uprli rimski oblasti:
- Lex Iulia de Civitate Latinis (et sociis) Danda iz leta 90 pr. n. št. je podelil rimsko državljanstvo vsem državljanom latinskih in italskih mest, ki se niso uprla.
- Lex Plautia Papiria de Civitate Sociis Danda iz leta 89 pr. n. št. je podelil rimsko državljanstvo vsem federalnim mestom v Italiji južno od reke Pad v severni Italiji.
- Lex Pompeia de Transpadanis iz leta 89 pr. n. št. je podelil latinske pravice skupnostim v Transpadaniji, regiji severno od Pada, ki so bile med socialno vojno na strani Rima. Državljanstvo so dobili tudi tisti, ki so postali uradniki v municipijih (mestih).
Natančna vsebina latinskih pravic znotraj rimskega prava se je spreminjala od mesta do mesta. Vsebovala so lahko vse ali del naslednjih pravic:
- Ius commercii je bila pravica do trgovanja z rimskimi državljani, ki je hkrati pomenila, da lahko trgovci uporabljajo enake oblike stikov kot rimski državljani
- Ius connubii je bila pravica do poroke po obstoječi zakonodaji
- Ius migrationis je bila pravica do preselitve, se pravi da je preseljeni obdržal svoje pravice tudi po preselitvi v drug kraj v Italiji
- Ius suffragii je bila volilna pravica, ki se je podeljevala samo tistim, ki so se preselili v Rim[2]
- Ius civitatis mutandae je bila pravica postati rimski državljan
Izven Italije se je izraz Latinci še uporabljal, vendar za druge namene. Cicero ga je uporabil v zvezi z Julijem Cezarjem, ki je leta 44 pr. n. št. podelil latinske pravice Sicilcem.[3] Izraza "ius Latii" in "Latinci" sta se uporabljala do vladavine cesarja Justinijana I. (527-565) v 6. stoletju n. št. Status se je kasneje podeljeval celim mestom in pokrajinam. Cesar Vespazijan (69-79) ga je podelil celi Hispaniji,[4] cesar Hadrijan (117-138) pa številnim mestom.[5][6]