Lasersko hlajenje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle. Vse tehnike temeljijo na tem, da se delcu (atomu), ki absorbira ali odda foton, spremeni gibalna količina. Temperatura oblaka delcev je višja, čim večja je varianca porazdelitve hitrosti delcev. Lasersko hlajenje združuje atomsko spektroskopijo z omenjenim učinkom, tako da zoža porazdelitev hitrosti delcev in s tem ohladi delce.
Več informacij 3.1, 3.2 ...
1 | Mirujoči atom vidi svetlobo z nepremaknjeno frekvenco in ne absorbira fotona. |
---|---|
2 | Atom, ki se giblje stran od laserskega žarka, vidi rdeče premaknjeno svetlobo in ne absorbira fotona. |
3.1 | Atom, ki se giblje proti laserskemu žarku, vidi modro premaknjeno svetlobo in absorbira foton. Pri tem se atom upočasni. |
3.2 | Foton vzbudi atom, torej dvigne elektron v višje kvantno stanje. |
3.3 | Elektron se vrne v osnovno stanje in pri tem izseva foton. Smer oddanega fotona je naključna, tako da ta korak v povprečju preko velikega števila ciklov ne vpliva na spremembo gibalne količine. |
Zapri
Najbolj pogost primer laserskega hlajenja je Dopplersko hlajenje. Druge metode so Sizifovo hlajenje[1], Ramansko hlajenje, hlajenje z izhlapevanjem in druge.