![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/LSD-2D%252C_3D.png/640px-LSD-2D%252C_3D.png&w=640&q=50)
LSD
kemična spojina / From Wikipedia, the free encyclopedia
Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid [êsid]) je polsintetični psihedelik. Sintetizirajo ga iz lizergične kisline, derivata sneti škrlatnordeča glavnica (Claviceps purpurea). Kratka oblika LSD izvira iz prvotnega kodnega imena LSD-25, kar je kratica za nemški izraz »Lysergsäure-diethylamid« z dodano zaporedno številko[1][2].
![]() | |
Klinični podatki | |
---|---|
Sinonimi | LSD, LSD-25, lizergid, dietilamid D-lizergata, N,N-dietil-D-lizergamid |
AHFS/Drugs.com | Reference |
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | peroralno, intravensko, transdermalno |
Skupina zdravil | Halucinogen (serotonergic psychedelic) |
Oznaka ATC |
|
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Presnova | hepatični |
Razpolovni čas | 3 ure |
Izločanje | renalno |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
IUPHAR/BPS | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
PDB ligand | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.031 ![]() |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C20H25N3O |
Mol. masa | 323,43 g/mol |
3D model (JSmol) | |
Tališče | 80 do 85 °C |
| |
|
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/LSD_isomers.png/640px-LSD_isomers.png)
LSD je, posebno v raztopini, občutljiv na kisik, ultravijolično svetlobo in klor. Pri nizki temperaturi in zaščiten pred svetlobo ter vlago pa lahko svojo moč ohrani številna leta. V čisti obliki je brez barve, brez vonja in brez okusa.[2] Navadno se jemlje oralno s substratom kot je absorpcijski papir, kocka sladkorja ali želatina. V tekoči obliki ga lahko apliciramo intramuskularno ali intravensko. Pražna doza za učinek na človeka je med 15 in 20 µg (mikrogrami).
Po odkritju v Laboratorijih Sandoz je veljal za zelo obetavno terapevtsko učinkovino s številnimi možnostmi uporabe. Zunajmedicinska uporaba snovi na Zahodu v sredini dvajsetega stoletja pa je povzročila politični vihar, ki je privedel do prepovedi njene uporabe ne samo v rekreacijske in duhovne, temveč tudi medicinske namene. Kljub temu v nekaterih intelektualnih krogih še vedno velja za obetavno zdravilo in se za ponovno uporabo snovi v medicinske namene zavzemajo številne organizacije, npr. MAPS, Heffterjev raziskovalni inštitut in Fundacija Alberta Hofmanna.
Uporaba LSD-ja v namene "samoizboljšave" in duhovnosti pa je v velikem narastu od leta 2010 naprej.