razred ožigalkarjev From Wikipedia, the free encyclopedia
Kubomeduze (znanstveno ime Cubozoa) so razred morskih ožigalkarjev, podobnih klobučnjakom, v katerega uvrščamo nekaj deset danes znanih vrst, ki živijo v toplih poltropskih in tropskih morjih. Širše so znane predvsem po nekaterih izjemno strupenih predstavnikih, med katerimi je najbolj zloglasna morska osa, katere ožig je smrtno nevaren za kopalce.[1][2]
Meduze so v povprečju manjše od meduz klobučnjakov in, kot nakazuje ime, bolj oglate oblike. Običajno imajo lovke v štirih skupinah na vsakem vogalu ali pa samo štiri lovke v enaki razporeditvi. Tako kot pri klobučnjakih mezogleja (zdrizasto tkivo v sredici) vsebuje ameboidne celice epidermalnega izvora. Za razliko od klobučnjakov odprtino na spodnjem delu klobuka delno zapira guba (velum), ki močno poveča silo iztisnjene vode ob utripanju klobuka; mnoge vrste so zato zelo hitri in aktivni plavalci.[1]
Na obodu klobuka imajo meduze obroč živčnih celic, z zadebelitvami, ki jim pravimo ropaliji. V njih so zgoščene živčne celice in čutilni organi, med katerimi izstopajo kompleksne oči z lečami in mrežnici podobno organizacijo receptorjev, poleg njih pa tudi statociste za zaznavanje orientacije.[1] Na račun dobro razvitih oči so sposobni usmerjenega premikanja proti majhnim izvirom svetlobe, vendar ni jasno, kako procesirajo vidne dražljaje brez osrednjega živčnega sistema. Na vsaki lovki je več tisoč ožigalk z izredno močnim toksinom, ki v hipu ubije plen. Kadar pride z njim v stik človek, izkusi tako močno bolečino, da lahko pade v šok in umre zaradi utopitve, ali pa pride do zastoja srca zaradi delovanja toksinov na živčne celice.[3]
Gonade so tako kot pri klobučnjakih gastrodermalnega izvora, kubomeduze imajo ločena spola. Zrele spolne celice se sprostijo v telesno votlino in izstopijo skozi usta, do oploditve pa pride zunaj. Celoten življenjski krog je znan samo za vrsto Tripedalia cystophora: ličinka - planula je prostoplavajoča, po kratkem času pa se s sprednjim delom pritrdi na podlago in spremeni v trdoživnjaku podobno polipno obliko, imenovano skifistoma. Ta se pod vplivom notranjih (hormoni) in zunanjih dejavnikov preobrazi v meduzo.[1] Poleg neposredne preobrazbe (polipi klobučnjakov namesto tega producirajo meduze z brstenjem oz. strobilacijo) so polipi posebni tudi po organizaciji živčevja.[2] Običajno zaključijo življenjski krog v manj kot enem letu.[3]
Kubomeduze je kot samostojen takson prvi prepoznal Ernst Haeckel leta 1880, zaradi podobnosti pa so bili predstavniki še od Linnejevih časov uvrščeni med klobučnjake.[2] Kasneje se je uveljavilo spoznanje, da so zaradi posebnosti v telesni zgradbi polipov in drugačnega življenjskega kroga ločena skupina, zato so bile povzdignjene na raven razreda.[4]
Nekaj deset znanih vrst delimo v dva redova, ta pa v skupno šest družin:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.