![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Baobab_Adansonia_digitata.jpg/640px-Baobab_Adansonia_digitata.jpg&w=640&q=50)
Kruhovec
rod rastlin iz družine Malvaceae (slezenovke) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Kruhovec ali baobab je skupno ime devetih vrst dreves iz rodu Adansonia. Latinsko generično ime je povezano z Michelom Adansonom, francoskim naravoslovcem in raziskovalcem, ki je opisal vrsto Adansonia digitata.
Baobab | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() | ||||||||||||||||
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
(glej IUCN-ov rdeči seznam za kratice) | ||||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Species | ||||||||||||||||
See Species section | ||||||||||||||||
Od devetih vrst je šest domorodnih na Madagaskarju, dve sta doma v celinski Afriki in na Arabskem polotoku, ena pa v Avstraliji. Ena od celinskih afriških vrst se pojavlja tudi na Madagaskarju, vendar izvirno ni s tega otoka. V preteklosti je bila prenesena v južno Azijo in v obdobju kolonianizma na Karibe. Raste tudi na Zelenortskih otokih.[2] Deveta vrsta je bila opisana leta 2012 in raste v goratih predelih južne in vzhodne Afrike.[3] Afriški in avstralski kruhovci so skoraj enaki, ločili so se pred manj kot 100.000 leti. [4] Visoki so od 5 do 30 m, premer debla je 7 do 11 m. Baobab iz Glencoe vrste A. digitata v provinci Limpopo v Južni Afriki je veljal za največje živo posamezno drevo, saj ima največji obseg, 47 m, in premer približno 15,9 m[5]. Drevo je zdaj razdeljeno na dva dela, tako da je zdaj največje posamezno drevo sunlandski baobab ali platlandski, tudi v Južni Afriki. Premer drevesa pri tleh je 9,3 m, obseg v prsni višini je 34 m.[6]
Na drevesih Adansonia so šibke letnice, vendar niso zanesljive za določitev starosti drevesa, ker jih je težko prešteti in lahko s starostjo zbledijo. Radiokarbonska analiza je na nekaj posameznih drevesih zagotovila podatke. Vzorec A. digitata je datiran, star je najmanj 1275 let, in je ena najstarejših znanih dreves kritosemenk.[7]