Kordova
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kordova ali Córdoba (izgovarjava [kórdova]) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba. Sprva ibersko in nato rimsko mesto je v srednjem veku postalo prestolnica islamskega kalifata. Staro mestno jedro vsebuje številne spomenike iz obdobja, ko je bila Corduba v Rimskem cesarstvu upravno središče rimskih provinc Zadnje Hispanije (Hispania Ulterior) in Betike (Hispania Baetica), in obdobja, ko je bila kot Qurṭubah prestolnica islamskega kalifata Córdoba, ki je obsegal večino Iberskega polotoka.
Kordova Córdoba | |||
---|---|---|---|
Rimski most Velika mošeja | |||
| |||
Koordinati: 37°53′0″N 4°46′0″W | |||
Država | Španija | ||
Avtonomna skupnost | Andaluzija | ||
Provinca | Provinca Córdoba | ||
Regija | Córdoba | ||
Ustanovitev | 169 pr. n. št. kot rimska kolonija | ||
Upravljanje | |||
• Vrsta | Župan-Mestni svet | ||
• Telo | Ayuntamiento de Córdoba | ||
• Župan | Isabel Ambrosio (Španska socialistična delavska stranka (PSOE)) | ||
Površina | |||
• Skupno | 1.255,24 km2 | ||
Nadm. višina | 120 m | ||
Prebivalstvo (2016) | |||
• Skupno | 326.609 | ||
• Gostota | 261 preb./km2 | ||
Demonim | Cordobés/sa, cordobense, cortubí, patriciense | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Poštne številke | 14001–14014 | ||
Uradni jezik | španščina | ||
Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] | ||
Unescova svetovna dediščina | |||
Uradno ime | Zgodovinsko središče Córdobe | ||
Del | Comarca de Córdoba Mreža španskih judovskih četrti Q100593640[1][2] | ||
Kriterij | kulturni: i, ii, iii, iv | ||
Referenca | 313 | ||
Vpis | 1984 (8. zasedanje) | ||
Razširitve | 1994 | ||
V 10. stoletju je bila verjetno mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Med vladavino kalifa al-Hakama II. (961—976) je postala tudi pomembno izobraževalno središče. Al-Hakam II. je odprl veliko knjižnic, medicinskih šol in univerz, ki so veliko prispevale k razvoju matematike in astronomije.[3][4] V tem času je postala intelektualno središče Evrope.[5] Njeno večinsko muslimansko prebivalstvo je bilo zelo strpno do krščanskih in judovske verske manjšine.[3][4] Danes je srednje veliko sodobno mesto s 330.000 prebivalci (2011).[6]