Konji
družina sesalcev / From Wikipedia, the free encyclopedia
Konji (znanstveno ime Equidae) so družina lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo sedem danes živečih vrst konj, oslov in zeber, združenih v edini rod Equus, poleg njih pa še številni izumrli predstavniki, ki jih poznamo le po fosilih.[1][2] Udomačeni konji in osli so na račun človeka razširjeni po vsem svetu, njihovi divji sorodniki pa živijo le še v travnatih predelih Afrike in Azije.[3]
Konji | ||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
perzijski osel, podvrsta azijskega osla | ||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
Poddružine | ||||||||||
| ||||||||||
Zdaj živeči konji so srednje velike živali z vitkim telesom in dolgo glavo ter vratom, na katerem je griva, dolgimi, vitkimi nogami in dolgim repom. Vsi so rastlinojedi, ki se prehranjujejo s pasenjem po traviščih. Kopito na konici nog je roževinast izrastek srednjega prsta, ki nosi vso težo, ostali prsti so zakrneli. Opaznejša telesna značilnost so še srednje veliki uhlji, ki jih aktivno premikajo, kar služi tudi sporazumevanju.[2]
Najzgodnejši znani fosilni ostanki konj pripadajo izumrlemu rodu Eohippus, ki je živel pred 55 milijoni let v Severni Ameriki. To so bile gozdne rastlinojede živali velikosti manjših psov, sprva prilagojene na prehranjevanje z mehkejšimi listi. Imeli so še štiri prste sprednjih in tri na zadnjih nogah, vsakega od njih s svojim kopitom. Evolucija sodobnih konj je dobro podprta s fosilnimi ostanki in je pogosto uporabljan zgled za makroevolucijo. Ta proces se je skozi večino evolucijske zgodovine odvijal v Severni Ameriki, najbolj burno v srednjem miocenu, in zdaj je znanih več sto izumrlih vrst v nekaj deset rodovih, ki so se medtem razširile po večini sveta. Konji so v Severni Ameriki izumrli pred približno 10.000 leti, verjetno zaradi ohlajevanja podnebja, kar je v istem času povzročilo tudi izumrtje drugih velikih sesalcev. Znova so v Severno Ameriko pripeljali domačega konja evropski naseljenci v 16. stoletju.[4]