![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/US_Navy_110405-N-KA543-028_Hospitalman_Urian_D._Thompson%252C_left%252C_Lt._Cmdr._Eric_A._Lavery_and_Registered_Nurse_Steven_Cherry_review_the_monitor_whil.jpg/640px-US_Navy_110405-N-KA543-028_Hospitalman_Urian_D._Thompson%252C_left%252C_Lt._Cmdr._Eric_A._Lavery_and_Registered_Nurse_Steven_Cherry_review_the_monitor_whil.jpg&w=640&q=50)
Kolonoskopija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kólonoskopíja, tudi kóloloskopija,[1] je pregled debelega črevesa – lahko tudi končnega dela tankega črevesa (vitega črevesa) – s kolonoskopom. Kolonoskop je podaljšan upogljivi endoskop.[2] Kolonoskop omogoča prenos slike črevesne notranjosti na zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice debelega črevesa, vključno z danko. Kolonoskopija je najpomembnejša in najzanesljivejša diagnostična metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb na debelem črevesu.[3] Omogoča vizualno diagnosticiranje razjed ali polipov sluznice debelega črevesa, s pomočjo kolonoskopa pa lahko zdravnik tudi odvzame vzorec za biopsijo oziroma odstrani sumljive lezije. S kolonoskopom lahko odstranijo tudi polipe, majhne en milimeter ali manj. Po odstranitvi polipa se lahko z mikroskopsko metodo ugotovi, ali je tkivo rakavo oziroma predrakavo.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/US_Navy_110405-N-KA543-028_Hospitalman_Urian_D._Thompson%2C_left%2C_Lt._Cmdr._Eric_A._Lavery_and_Registered_Nurse_Steven_Cherry_review_the_monitor_whil.jpg/640px-US_Navy_110405-N-KA543-028_Hospitalman_Urian_D._Thompson%2C_left%2C_Lt._Cmdr._Eric_A._Lavery_and_Registered_Nurse_Steven_Cherry_review_the_monitor_whil.jpg)
Kolonoskopija je podobna preiskava kot sigmoidoskopija, razlika je le v predelu debelega črevesa, ki se preiskuje. Kolonoskopija omogoča pregled celotnega debelega črevesa (v dolžini 1200 do 1500 mm), sigmoidoskopija pa le preiskavo končnega dela debelega črevesa (okoli 600 mm) – za ugotavljanje morebitnega raka debelega črevesa je namreč pomembno zlasti pregledati distalni del debelega črevesa.[4][5][6] Sigmoidoskopija, skupaj s testom ugotavljanja okultne krvi v blatu, se pogosto uporablja kot presejalna metoda in ob pozitivnem rezultatu lahko nato sledi še kolonoskopija.[7]