Klasični antipsihotik
From Wikipedia, the free encyclopedia
From Wikipedia, the free encyclopedia
Klasični antipsihotiki ali nevroleptiki so skupina antipsihotikov (zdravil, ki se uporabljajo zlasti pri zdravljenju shizofrenije in drugih psihotičnih stanj), katerih učinek temelji na blokadi dopaminskih receptorjev D2 (npr. flufenazin, haloperidol).[1] V primerjavi z novejšimi antipsihotičnimi učinkovinami (t. i. atipični antipsihotiki) izražajo klasični antipsihotiki širši spekter neželenih učinkov (ekstrapiramidnih, antiholinergičnih, sedativnih in srčno-žilnih), med njimi tudi ireverzibilnih. Posledično novejše smernice za zdravljenje psihoz z zdravili priporočajo uporabo atipičnih antipsihotikov pred klasičnimi.[2]
Prvi klasični antipsihotik, klorpromazin, so odkrili naključno v zgodnjih 1950-ih. Kmalu so odkrili, da učinkovina poleg antipsihotičnega delovanja povzroča tudi motorične neželene učinke, ki spominjajo na parkinsonizem.[3] Skupino teh učinkovin so zaradi povzročanja nevroleptičnega sindroma (zaviranje psihomotoričnih funkcij, zavrto čustvovanje in otopelost) poimenovali nevroleptiki. Sprva so menili, da so ti simptomi znak učinkovitega antipsihotičnega delovanja, kasneje pa so spoznali, da gre le za neželene učinke, ki niso povezani z antipsihotičnim delovanjem.[4]
Klasični antipsihotiki so antagonisti dopaminskih receptorjev D2, vendar mehanizem delovanja klasičnih antipsihotikov ni povsem pojasnjen. Zaradi zaviranja dopaminskih receptorjev D2 zmanjšajo dopaminergični živčni prenos v štirih dopaminskih sistemih:[4]
Obstajajo dokazi, da klasični antipsihotiki poleg na dopamnski sistem delujejo še na številne druge živčnoprenašalske sisteme, na primer na holineričnega (muskarinskega), alfaadrenergičnega, histaminskega in serotoninskega. Posledično delujejo na številne funkcije v telesu in povzročajo veliko različnih neželenih učinkov.[5]
Glede na kemijsko strukturo razvrščajo klasične antipsihotike na:[4]
| Kemijska skupina | Opis | Predstavniki |
|---|---|---|
| Fenotiazini | alifatična stranska veriga (nizko- do srednjepotentni) | klorpromazin |
| levopromazin | ||
| promazin | ||
| triflupromazin | ||
| piperidinska stranska veriga (nizko- do srednjepotentni) | mesoridazin | |
| periciazin | ||
| pipotiazin | ||
| tioridazin | ||
| piperazinska stranska veriga (srednje- do visokopotentni) | perfenazin | |
| flufenazin | ||
| trifluoperazin | ||
| Butirofenoni | visokopotentni | benperidol |
| droperidol | ||
| haloperidol | ||
| Tioksanteni | nizko- do srednjepotentni | klopentiksol |
| flupentiksol | ||
| tiotiksen | ||
| zuklopentiksol | ||
| Dihidroindoloni | nizko- do srednjepotentni | molindon |
| Dibenzepini | nizko- do srednjepotentni | lotiapin |
| loksapin | ||
| Difenilbutilpiperidini | visokopotentni | fluspirilen |
| pimozid |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
