From Wikipedia, the free encyclopedia
Kijevska kneževina (starovzhodnoslovansko Киевское кънѧжьство, latinizirano: Kievskoe kŭnęzhĭstvo; ukrajinsko Київське князівство, latinizirano: Kyivske kniazivstvo; rusko Киевское княжество, latinizirano: Kiyevskoye kniazhestvo) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država v sedanju osrednji Ukrajini s središčem v Kijevu.[1]
Kijevska kneževina | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1132–1471 | |||||||||
  Levo: Kovanec kijevskega kneza Vladimirja Olgerdoviča (vl. 1388–1392)
Desno: Kovanec neznanega kneza z motivom svetega Mihaela, pogostim na kijevskih kovancih | |||||||||
Grb, ki se pripisuje Kijevski kneževini v zahodni heraldiki:.svg) | |||||||||
 Ruske kneževine leta 1237; Kijevska kneževina je svetlo modre barve | |||||||||
| Status | • del Vladimiro-Suzdalske kneževine (1243–1271) • del Gališko-volinske kneževine (1271–1301) • vazal Zlate horde (1301–1362) • del Velike litovske kneževine (1362–1471) | ||||||||
| Glavno mesto | Kijev | ||||||||
| Skupni jeziki | stara vzhodna slovanščina | ||||||||
| Religija | pravoslavje | ||||||||
| Vlada | Monarhija | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• ustanovitev | 1132 | ||||||||
• Batu kanovo uničenje Kijeva | 1240 | ||||||||
• smrt Simeona Olelkoviča | 1471 | ||||||||
| |||||||||
Kneževina je nastala v procesu politične drobitve Kijevske Rusije v začetku 12. stoletja. Kot rezultat tega procesa se je efektivna vladavina kijevskih velikih knezov postopoma zmanjšala na osrednje regije Kijevske Rusije okoli njenega glavnega mesta Kijev, s čimer je nastala zmanjšana knežja domena, znana kot Notranja kijevska kneževina. Kot država je obstajala do sredine 14. stoletja.
Kijevska kneževina je zasedala ozemlja na obeh bregovih reke Dneper in na severozahodu mejila na Kneževino Polock, na severovzhodu na Kneževino Černigov, na zahodu na Poljsko, na jugu na Kneževino Galicijo in na jugovzhodu na Kumanijo. Kasneje je na severu mejila na ločeno kneževino Turov-Pinsk in na zahodu na Gališko-volinsko kneževino.
Kijevska Rusija se je v začetku 12. stoletja razdrobila v več polavtonomnih držav naslednic. Kijev je ostal jedro države in središče duhovnega življenja s sedežem metropolita ruske pravoslavne cerkve.
Po smrti Mstislava I. Kijevskega leta 1132 so polavtonomne države postale de facto neodvisne. Iz ene od njih je nastala Kijevska kneževina. Ko je njen pomen začel upadati, so si v letih 1150–1180 mnoga njena mesta, kot so Višgorod, Kaniv in Belgorod, prizadevala doseči neodvisnost kot kneževine. Nastanek Vladimiro-Suzdalske in Gališko-Volinske kneževina je povzročil premik političnega in kulturnega središča Rusije ter preseljevanje državljanov v mesta, kot sta Vladimir in Halič.
Mongolska invazija je hudo opustošila Kijevsko kneževino. Po invaziji je prišla pod formalno oblast Aleksandra Nevskega, velikega kneza Vladimir-Suzdala, ki je bil vazal Mongolov. Po bitki pri Irpenu leta 1321 je postal Kijev predmet želja litovskega velikega kneza Gediminasa in bil leta 1362 vključen v Veliko litovska kneževino. Kneževina je formalno obstajala kot posebna entiteta do leta 1471, ko je bila spremenjena v Kijevsko vojvodstvo.
Kneževina ni imela svojih vladarjev, ampak so ji vladali podkralji (vojvode).
Kneževini so vladali knezi Olšanski in Olgoviči.
Kneževini so vladali knezi Olšanski in Olelkoviči.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
