Kappov puč
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kappov puč je bil poskus strmoglavljenja weimarske republike in obnovitve nemške monarhije v dneh 13.–17. marca 1920 v Berlinu.
General Walther von Lüttwitz, poveljnik prostovoljnih oddelkov na vzhodu Nemčije, se je uprl ukazu weimarske vlade, s katerim je ta začela postopno zmanjševati nemške oborožene sile. Z maršem na Berlin je zavzel glavno mesto. Desničarski politik Wolfgang Kapp, s katerim sta zasnovala udar, se je imenoval za novega kanclerja. Vendar je bil udar slabo pripravljen. Ljudje, siti vojne, niso hoteli sodelovati. Berlinski delavci so pripravili splošno stavko, državni uradniki pa so Kappu odrekli poslušnost. Tudi del vojske, ki je sprva sodeloval, se je umaknil. Puč je trajal le pet dni.