Kancler Nemčije
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije (nemško Bundeskanzler(in) der Bundesrepublik Deutschland), vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Zvezni kancler Zvezne republike Nemčije | |
---|---|
Bundeskanzleramt | |
Naziv |
|
Član | Zvezni kabinet Nemčije Evropski svet |
Sedež |
|
Mandat | 4 leta; obnovljiv |
Začetek delovanja |
|
Prvi nosilec | Otto von Bismarck |
Plača | 247.000 € letno |
Spletna stran | bundeskanzlerin.de |
Izvira iz položaja, ki ga je prvi zasedal Otto von Bismarck v Severnonemški konfederaciji tik pred združitvijo Nemčije. Vloga kanclerja se je skozi zgodovino močno spreminjala, sedaj pa je vodja izvršilne veje oblasti in politično najmočnejša oseba v državi, čeprav sta po protokolu nad njim še predsednik Nemčije in predsednik Bundestaga. V sedanji obliki obstaja položaj od sprejema zvezne ustave leta 1949. Po njej je kancler v veliki meri neodvisen od predsednika in ima pravico določati pristojnosti vladnih ministrov ter njihovo število.[2]
Prvi kancler Nemčije po sedanjem sistemu je bil Konrad Adenauer, trenutni, deveti kancler pa je Olaf Scholz, ki ta položaj zaseda od leta 2021.[3]