![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Xerxes_I_tomb_Ionian_soldier_circa_470_BCE_cleaned_up.jpg/640px-Xerxes_I_tomb_Ionian_soldier_circa_470_BCE_cleaned_up.jpg&w=640&q=50)
Jonci
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jonci (grško Ἴωνες, latinizirano: Íōnes, ednina Ἴων, Íōn) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen. Druga tri so bili Dorci, Eolci in Ahajci.[2] Jonsko narečje je bilo skupaj z dorskim in eolskim eno od treh glavnih narečij helenskega sveta.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Xerxes_I_tomb_Ionian_soldier_circa_470_BCE_cleaned_up.jpg/320px-Xerxes_I_tomb_Ionian_soldier_circa_470_BCE_cleaned_up.jpg)
V klasični Grčiji se je naziv Jonci v najožjem pomenu nanašal na prebivalce Jonije v Mali Aziji. V širšem smislu bi lahko pomenil vse govorce jonskega narečja, se pravi tudi prebivalce Evbeje, Kikladov in številnih mest, ki so jih ustanovili jonski kolonisti. V najširšem smislu bi ga lahko uporabili za opis vseh tistih, ki so govorili jezike vzhodnogrške skupine, kamor sodi tudi Atika.
Mit, aktualen v klasičnem obdobju, je razlagal, da so Jonci dobili ime po Jonu, sinu princa Ksuta iz severne peloponeške pokrajine Ejalije, ki je kasneje postal kralj Peloponeza. Ko so na Peloponez vdrli Dorci, so izgnali Ahajce iz Argolide in Lakedemonije. Razseljeni Ahajci so se preselili v Ejalijo, od takrat znano kot Ahaja, in nato izgnali Jonce iz Ejalije.[3] Jonci so se preselili v Atiko in se pomešali z lokalnim prebivalstvom. Mnogo let kasneje so se izselili na obalo Male Azije in ustanovili zgodovinsko regijo Jonijo.
Za razliko od strogih in militantnih Dorcev so Jonci znani po svoji ljubezni do filozofije, umetnosti, demokracije in užitkov – jonskih lastnostih, ki so jih najbolj poznali Atenci.[4] Jonsko filozofsko šolo s središčem v Miletu je zaznamovala osredotočenost na nenadnaravne razlage naravnih pojavov in iskanje racionalnih razlag vesolja, s čimer so postavili temelje za znanstveno raziskovanje in racionalno misel v zahodni filozofiji.