Jodo (reka)
reka na japonskem otoku Honšu From Wikipedia, the free encyclopedia
Reka Jodo (淀川, Jodo-gava), imenovana tudi reka Seta (瀬田川 Seta-gava) in reka Udži (宇治川 Udži-gava) na delih svoje poti, je glavna reka v prefekturi Osaka na otoku Honšu na Japonskem. Izvir reke je jezero Biva v prefekturi Šhiga na severu.
| Jodo | |
|---|---|
 Reka Jodo v severni Osaki | |
| Lokacija | |
| Države | Japonska |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | jezero Biva, Ōcu, Šiga, Japonska 34°58′55″N 135°54′22″E |
| ⁃ nadm. višina | 84,4 m |
| Izliv | Osaški zaliv, Osaka 34°40′59″N 135°25′11″E |
⁃ nadm. višina | 0 m |
| Dolžina | 75 km |
| Površina porečja | 8240 km2</sup |
| Pretok | 271,7 m3/s |
Reka Jodo, običajno imenovana reka Seta v prefekturi Šiga, se začne pri južnem izlivu jezera v Ōcuju. Tam je jez za uravnavanje gladine jezera. Nizvodno se Seta izliva v prefekturo Kjoto in njeno ime se spremeni v reko Udži. Nato se združi z dvema drugima rekama, reko Kacura in reko Kizu v prefekturi Kjoto. Kacura ima izvir v gorah prefekture Kjoto, Kizu pa izvira iz prefekturi Mie. Od sotočja treh rek se reka imenuje reka Jodo, ki teče proti jugu, skozi Osako in naprej v Osaški zaliv. V Osaki so del reke preusmerili v umetno strugo; stari tok v središču Osake se imenuje reka Kjū-Jodo (dobesedno »nekdanja reka Jodo«). Služi kot vir vode za namakanje in poganja hidroelektrične generatorje.
Izbira starodavne prestolnice Heian-kjo (danes Kjoto) v obdobju Heian je bila delno izbrana zaradi prisotnosti reke Jodo, ki teče proti Osaki in njenega izliva v Notranje morje Seto.
Reka je imela zelo pomembno vlogo pri gibanju in prevozu blaga med Osako in Kjotom, vse do prihoda prvih vlakov v 1870-ih. Ocenjuje se, da je bilo leta 1858 dnevno 50 čolnov vseh vrst, ki so prepeljali približno 1500 ljudi iz Osake v Fušimi. V 19. stoletju je potovanje s parnikom med Osako in Fušimijem lahko trajalo 12 ur.[1]
Obstaja starinski Ukijo-e, ki prikazuje zgodovino reke Jodo (reka Udži). Reka Udži ima vidno mesto v tako imenovanih »poglavjih Udži« Princ in dvorne gospe (v izvirniku 源氏物語, Gendži monogatari; dobesedno Pripoved o Gendžiju), romana, ki ga je v začetku 11. stoletja napisala japonska plemkinja Murasaki Šikibu.
Danes je reka Udži ali reka Jodo v prefekturi Kjoto priljubljena točka za ribolov v poletnih in jesenskih mesecih.
Zemljevid Jodo-gava med Osako in Fušimijem (1847) (sever je na levi, Osaka pa v spodnjem desnem kotu)..
Kadživara Kagesue, Sasaki Takacuna in Hatakejama Šigetada dirkajo pri prečkanju reke Udži pred bitko pri reki Udži (1184), avtor Utagava Kunijoši.
Kamniti most čez reko Udži na gori Tenpo v Osaki, 19. stoletje, Jašima Gakutei.
Obstaja več kot 50 mostov, ki prečkajo reko Jodo. Sem spadajotako cestni kot železniški mostovi.
Leta 794 je bilo glavno mesto Japonske prestavljeno iz Nagaoke v Heian-kjo (danes Kjoto). Poleg drugih topografskih, geopolitičnih in podnebnih razlogov je ugodna lega na reki Jodo privedla do te izbire in do načrtovane, šahovnici podobne širitve tega mesta.[2] V obdobju Tokugava (1603-1867) je bila Jodo-gava velikega pomena kot glavna pot med središčema moči Kjoto in Osako. Danes reko uporabljajo jezovi in hidroelektrarne za pridobivanje energije. Trenutno se okrožje Osake imenuje po reki Jodogava-ku.
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
