![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Terra_Rossa.jpg/640px-Terra_Rossa.jpg&w=640&q=50)
Jerovica
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jérovica (italijansko terra rossa 'rdeča prst', tudi jerína), je rodovitna odcedna ilovnato-meljasta rdeče-rjava prst, ki jo najdemo predvsem na zakraselih območjih v obliki diskontinuiranih zaplat debeline od nekaj cm do nekaj m. Zaradi kraške apnenčaste in dolomitne podlage ima prst nevtralni pH ter dobro notranjo drenažno sposobnost.[1][2][3] Rdečo barvo prsti dajejo povišane vrednosti hematitnih tvorb. Jerovica je precej razširjen talni tip prsti na Krasu in Sredozemlju. Jerovico povezujemo s kraškimi območji in sredozemskim podnebjem po vsem svetu.[4] Zaradi dobrih drenažnih sposobnosti[1] so na njej pogosto zasajeni vinogradi.[5]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Terra_Rossa.jpg/640px-Terra_Rossa.jpg)
V zadnjih desetletjih so med pedologi, geologi in geomorfologi potekale burne razprave o izvor jerovice ter njenem odnosu do nižje ležečih apnenčasto-dolomitnih kamnin.[6] Skupina znanstvenikov trdi, da se je jerovica razvila zaradi raztapljanja karbonatnih kamnin in koncentriranja netopnih ostankov ter kremena.[7][8] Druga skupina znanstvenikov pa trdi, da je jerovica poligenetskega nastanka ter da ta, odvisno od njene lege, vsebuje tudi vulkanski pepel, silikatne kamnine ter vetrne nanose.[9] Tretja skupina znanstvenikov trdi, da je jerovica nastala z metazomatskimi zamenjalnimi procesi.[10]