![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Kizil_sky.jpg/640px-Kizil_sky.jpg&w=640&q=50)
Jame Kizil
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jame Kizil (tudi latinizirano kot Qizil ali Qyzyl; ujgursko قىزىل مىڭ ئۆي, dob. 'tisoč rdečih hiš'; kitajsko: 克孜尔千佛洞; dob.: 'Kizil Caves of the Thousand Buddhas') je niz budističnih, v skalo vklesanih jam v bližini okrožja Kizil (克孜尔乡; Kèzī'ěr Xiāng) v okrožju Baičeng, prefektura Aksu, Šindžjang, Kitajska. Najdišče je na severnem bregu reke Muzat 65 kilometrov zahodno od kraja Kuča.[1] To območje je bilo komercialno središče svilne poti.[2] Jame imajo pomembno vlogo v srednjeazijski umetnosti in pri prenosu budizma po svilni poti ter naj bi bile najzgodnejši večji budistični jamski kompleks na Kitajskem, z razvojem med 3. in 8. stoletjem našega štetja. Jame Kizil so starejše te vrste na Kitajskem, njihov model je bil kasneje sprejet pri gradnji budističnih jam vzhodneje. Drugo ime za lokacijo je bilo Ming-oi (明屋; 'The 'Tisoč hiš), čeprav se ta izraz zdaj večinoma uporablja za lokacijo Šorčuk na vzhodu.[3]
Jame Kizil قىزىل مىڭ ئۆي (ujgursko) 克孜尔千佛洞 (kitajsko) | |
---|---|
![]() Jame Kizil na robu Tarimske kotline. Zahodna skupina jam (jame 1–80) je v perspektivi vidna v ospredju, medtem ko se vzhodna skupina (jame 136–201) pojavi skrajno desno v ozadju. Sodobne strukture v središču približno ustrezajo jamam 1 do 30. | |
Lokacija | Šindžjang, Kitajska |
Koordinati | 41°47′04″N 82°30′17″E |
Jame Kizil | |||||||||
Kitajsko ime | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poenostavljeno kitajsko | 克孜尔千佛洞 | ||||||||
Tradicionalno kitajsko | 克孜爾千佛洞 | ||||||||
| |||||||||
Ujgursko ime | |||||||||
Ujgurščina | قىزىل مىڭ ئۆي | ||||||||
| |||||||||
Jame Kizil so bile leta 2014 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine kot del svetovne dediščine Svilna pot v gorovju Tjanšan.[4]