zvrst japonske popularne glasbe From Wikipedia, the free encyclopedia
J-pop (/ʤeɪ pɔp/) je japonski slog pop glasbe, ki se zgleduje po zahodni pop in rock glasbi. Črka J pomeni »japonski«. Izraz se je pojavil v poznih 80-ih letih 20. stoletja na radijski postaji J-WAVE.
J-pop | |
---|---|
Glasbene korenine | pop, elektronska plesna glasba, synthpop, new wave, eurobeat, rock, j-rock |
Kulturne korenine | v poznih 80. letih na Japonskem |
Tipični instrumenti | vokal, električna kitara, bas kitara, boben stroj, sampler, sintetizator |
Sorodne teme | |
K-pop |
Japonske glasbene trgovine običajno delijo glasbo na štiri police: J-pop, enka (tradicionalna japonska balada), klasična glasba in zahodna pop glasba.
Izraz J-POP se je pojavil leta 1988 na srečanju s predstavniki japonskih glasbenih založb, ki ga je vodil Hideo Saito, upravni direktor radijske postaje J-WAVE.[1]