Izkrcanje v Normandiji (1944)

Izkrcanje v Normandiji je bila operacija, ki je vključevala pristanek bojnih ladij in z njo povezano letalsko operacijo v torek 6. junija 1944 s strani zavezniških sil v Normandiji med drugo svetovno vojno. Izkrcanje v Normandiji je pogosto znano tudi kot Operacija Overlord ali Dan D. To je bila največja pomorska invazija v zgodovini. Operacija je pomenila začetek osvoboditve Francije (in kasneje zahodne Evrope) in je zagotovila temelje zavezniške zmage na Zahodni fronti.       

Izkrcanje v Normandiji
Ameriški vojaki prebijajo na obalo Omaha, zjutraj 6. junija 1944
Datum 6. junij 1944 Prizorišče Normandija, Francija Izid Odločilna zmaga zaveznikov
Udeleženci
Združene države Amerike Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Francija Kanada Avstralija Češkoslovaška Belgija Nizozemska Norveška Nova Zelandija Grčija Poljska	Tretji rajh
Poveljniki in vodje
Bernard Montgomery Miles Dempsey Trafford Leigh-Mallory Bertram Ramsay Arthur Tedder Dwight D. Eisenhower Omar Bradley	Gerd von Rundstedt Erwin Rommel Hugo Sperrle Karl Dönitz Leo Geyr von Schweppenburg Friedrich Dollmann Hans von Salmuth Wilhelm Falley
Žrtve in izgube
10.000 mrtvih 4.414 poškodovanih	4.000–9.000 mrtvih

Načrtovanje operacije se je začelo leta 1943. V mesecih pred invazijo so zavezniki izvedli veliko vojaško prevaro z imenom Operacija Bodyguard, da bi zavedli Nemce glede datuma in lokacije glavnega zavezniškega izkrcanja. Vreme na dan D je bilo izredno slabo, zaradi česar je bilo treba operacijo prestaviti za 24 ur; nadaljnja premestitev bi pomenila zamudo vsaj za dva tedna, saj so načrtovalci invazije imeli zahteve glede položaja lune, plime in časa dneva, kar je pomenilo, da je primernih le nekaj dni v mesecu. Adolf Hitler je feldmaršala Erwina Rommela imenoval za poveljnika nemških sil in nadzornika izgradnje utrdb ob obali Atlantskega oceana v pričakovanju invazije zaveznikov. Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je za poveljstvo zavezniških sil imenoval generalmajorja Dwighta D. Eisenhowerja.

Pred izkrcanjem na obali Normadnije je sledilo obsežno zračno in pomorsko bombardiranje ter pristanek 24.000 ameriških, britanskih, kanadskih in francoskih vojakov s padali kmalu po polnoči. Zavezniške pehotne in oklepne divizije so se ob 6.30 začele izkrcavati na obali severne Francije. 80 kilometerski odsek normandijske obale je sestavljalo pet delov: Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword. Močan veter je potisnil glavna pristajalna plovila vzhodno od predvidenih položajev, zlasti pred obali Utah in Omaha. Vojaki so dosegli obalo in kmalu je nemška straža, ki je stražila plažo, začela streljati na vojake, obala pa je bila minirana in opremljena z ovirami, kot so leseni koli, kovinski trinožci in bodeča žica, zaradi česar je bilo delo zavezniških ekip za osvoboditev plaž težko in nevarno. Največ žrtev je bilo na Omahi ob visokih pečinah. Na Goldi, Juni in Swordu je bilo več utrjenih mest osvobojenih v bojih od hiše do hiše, dveh večjih ofenziv pri Goldu pa ni bilo mogoče izvesti, zaradi nemških specializiranih tankov.

Zavezniki prvi dan niso uspeli doseči nobenega njihovega načrtovanega cilja. Carentan, Saint-Lô in Bayeux so ostali pod nemško okupacijo, Caen, glavni cilj, pa je bil osvobojen šele 21. julija. Prvi dan sta bili osvobojeni le dve plaži (Juno in Gold), vseh pet plaž pa je bilo osvobojenih šele 12. junija; vendar pa se je pojavilo veliko sreče, da so zavezniki v prihodnjih mesecih postopoma napredovali. Nemške žrtve na dan dneva D so bile ocenjene od 4.000 do 9.000 mrtvih. Zavezniške žrtve so bile ocenjene za najmanj 10.000, potrjenih je bilo 4.414 mrtvih. Muzeji, spomeniki in vojna pokopališča so na tem območju vsako leto odprta in na voljo v spomin na dan D ter gostijo številne obiskovalce.

Potek operacije

Zemljevid prvega dneva bojevanja.

Po več kot enem letu načrtovanja so sile Združenih držav Amerike pod vodstvom Franklina Roosevelta, sile Združenega Kraljestva pod vodstvom Winstona Churchilla, sile Svobodne Francije pod vodstvom Charlesa de Gaulla in sile Kanade pod vodstvom Williama Lyoda Mackenizema izvedle operacijo, ki je končno prinesla preobrat v drugi svetovni vojni. Cilj vseh štirih sil v tej operaciji je bil odvzeti Nacistični Nemčiji nadzor nad Evropo, in osvoboditvi Evropo izpod nemške okupacije.^[1]

Roosevelt, Churchill, De Gaulle in Mackenize so naredili načrt, ki je vključeval izkrcanje čet v Normandiji, potem osvoboditev Francije in nato osvoboditev preostale Evrope. Sprva so zavezniki načrtovali operacijo izvesti že 1. maja 1944, a so nato datum premestili na 5. junij, da bi s tem prihranili čas za boljšo pripravo na operacijo. Vojska in bojne ladje v pristaniščih na jugu Anglije so se z opremo in z orožjem začele pripravljati 1. junija.^[2]

Britanske čete med pristankom na plaži Gold.

5. junija zjutraj, na dan, ko bi bojne ladje morale zapustiti pristanišča na jugu Anglije in se odpraviti na obale severne Francije, je bilo vreme izredno slabo, angleški kanal pa so zajele nevihte z močnimi vetrovi in visokimi valovi. ^[3]Zaradi tega je moral vrhovni poveljnik Einsehower operacijo premestiti na naslednji dan, 6. junij.^[4] Naslednji dan se je vreme rahlo izboljšalo, a je morje vseeno še vedno ostalo razburkano, prav tako tudi močan veter, vendar pa so bili zavezniki prisiljeni operacijo izvesti kljub slabemu vremenu, saj bi, če bi operacijo znova premestili, bila izvedena šele dva tedna pozneje, torej 18. ali 20. junija.^[5]

Operacija se je začela 6. junija 1944 ob 6:30 zjutraj, ko so se prve zavezniške čete izkrcale iz bojnih ladij na obalo Normandije v Severni Franciji. Največje območje napada je bil Coleville-sur-Mer na plaži Omaha. Močno zavezniško bombardiranje iz zraka in z morja, ki je bilo na drugih krajih izkrcanja učinkovito, dobro pripravljeni nemški obrambi na plaži Omaha, kjer sta napadli v boju nepreizkušena ameriška 29. in 1. pehotna divizija, ni zadalo hudega udarca.^[6]

Ameriške čete v bojnem čolnu se približujejo plaži Omaha, 6. junija 1944.

Slabo vreme je močno oviralo izkrcanje čet: nekatere ladje so v razburkanem morju potonile, druge pa so uničile nemške morske mine, ki so jih pred obalo nastavile nemške U-podmornice. 27 izmed 29 amfibijskih tankov, ki so se skušali izkrcati na plaži Omaha, se je skupaj s posadko potopilo. Številne vojake so močni valovi odplavili in so zaradi tega utonili v hladnem morju, drugi pa so med prebijanjem skozi plažo, oteženi zaradi mokre opreme in težkega peska, postali lahka tarča nemških strelov. Povprečna starost umrlih vojakov je bila komaj 22 let.^[6]

Do zgodnjega popoldneva je Američanom uspelo zasesti ozek del plaže, dolg 9,7 km in širok približno 3,2 km. Ta del zemlje so plačali s 3000 življenji. Na plažah Utah, Gold, Juno in Sword, kjer odpor ni bil tako močan, so zavezniki do večera izkrcali več kot 150.000 vojakov. Šest dni pozneje so pet plaž povezali v strnjeno fronto in začeli uporabljati izkrcanje oklepnih vozil, težkega topništva in še več vojakov in poveljnikov, potrebnih za napredovanje. ^[6]

Po dveh tednih hudih bojev so Američani 27. junija osvobodili Cherbourg, 9. julija so Britanci in Kanadčani premagali nemški oklepni diviziji in osvobodili Caën, 25. julija pa so tanki ameriške 7. armade napredovali na jug in St. Lô ter prebili nemško obrambo. Ta dogodek je prispeval k osvoboditvi Pariza 25. avgusta, konec septembra pa so zavezniške čete in tanki prispeli na mejo z Nemčijo.^[6]

Sklici

1. Wilmot 1997, str. 182. sfn error: no target: CITEREFWilmot1997 (pomoč)
2. Churchill 1951, str. 404. sfn error: no target: CITEREFChurchill1951 (pomoč)
3. Wilmot 1997, str. 224. sfn error: no target: CITEREFWilmot1997 (pomoč)
4. Wilmot 1997, str. ;224–226. sfn error: no target: CITEREFWilmot1997 (pomoč)
5. Whitmarsh 2009, str. 33. sfn error: no target: CITEREFWhitmarsh2009 (pomoč)
6. ZGODOVINA. Mladinska knjiga. 1999. str. 399.

Literatura

• Badsey, Stephen (1990). Normandy 1944: Allied Landings and Breakout. Osprey Campaign Series. Zv. 1. Botley, Oxford: Osprey. ISBN 978-0-85045-921-0.
• Buckley, John (2006). The Normandy Campaign: 1944: Sixty Years On. London; New York: Routledge. ISBN 978-1-134-20303-1.
• Collier, Richard (1992). D-Day: 6 June 1944: The Normandy Landings. London: Cassell. ISBN 978-1-841-88031-0.
• D'Este, Carlo (1983). Decision in Normandy: The Unwritten Story of Montgomery and the Allied Campaign. London: William Collins Sons. ISBN 978-0-00-217056-7.
• Dolski, Michael; Edwards, Sam; Buckley, John, ur. (2014). D-Day in History and Memory: The Normandy Landings in International Remembrance and Commemoration. Denton: University of North Texas Press. ISBN 978-1-57441-548-3.
• Field, Jacob (2014). D-Day in Numbers: The Facts Behind Operation Overlord. London: Michael O'Mara Books. ISBN 978-1-782-43205-0.
• Hastings, Max (1984). Overlord: D-Day and the Battle for Normandy. London: Joseph. ISBN 0-671-46029-3.
• Holderfield, Randal J.; Varhola, Michael J. (2001). The Invasion of Normandy, June 6, 1944. Mason City, Iowa: Savas. ISBN 978-1-882810-45-1.
• Holland, James (2019). Normandy '44: D-Day and the Epic 77-Day Battle for France. New York: Grove Atlantic. ISBN 978-0-8021-4709-7.
• Howarth, David (1959). Dawn of D-Day: These Men Were There, 6 June 1944. London: Collins.
• Keegan, John (1994). Six Armies in Normandy: From D-Day to the Liberation of Paris. New York: Penguin. ISBN 978-0-14-023542-5.
• Milton, Giles (2018). D-Day: The Soldiers' Story. London: John Murray. ISBN 978-1473649019.
• Neillands, Robin (2002). The Battle of Normandy, 1944. London: Cassell. ISBN 978-0-304-35837-3.
• Ryan, Cornelius (1959). The Longest Day. New York: Simon & Schuster. ISBN 978-0-671-20814-1.
• Stacey, C.P. (1946). Canada's Battle in Normandy: The Canadian Army's Share in the Operations, 6 June – 1 September 1944. Ottawa: King's Printer. OCLC 39263107.
• Stacey, C.P. (1960). Volume III. The Victory Campaign, The Operations in North-West Europe 1944–1945 (PDF). Official History of the Canadian Army in the Second World War. Ottawa: Department of National Defence. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. decembra 2020. Pridobljeno 19. julija 2022.
• Tute, Warren; Costello, John; Hughes, Terry (1975). D-Day. London: Pan Books. ISBN 978-0-330-24418-3.
• Whitlock, Flint (2004). The Fighting First: The Untold Story of The Big Red One on D-Day. Boulder: Westview Press. ISBN 978-0-8133-4218-4.
• Zetterling, Niklas (2000). Normandy 1944: German Military Organisation, Combat Power and Organizational Effectiveness. Winnipeg: J.J. Fedorowicz Publishing. ISBN 978-0-921991-56-4.

Zunanje povezave

• The Normandy Invasion at the US Army Center of Military History
• Neptune Operations Plan
• Naval details for Overlord at Naval-History.Net
• Documents on World War II: D-Day, The Invasion of Normandy at the Dwight D. Eisenhower Presidential Library, Museum and Boyhood Home
• Lt. General Omar Bradley FUSAG 12TH AG: June 6, 1944 D-Day Maps Omar Bradley D-Day Maps restored, preserved and Displayed at Historical Registry
• Allied veterans remember D-Day
• Naval History and Heritage Command
• The short film Big Picture: D-Day Convoy to Normandy is available for free download at the Internet Archive.
• Complete Broadcast Day: D-Day (June 6, 1944) from CBS Radio News, available at the Internet Archive