slovenski odvetnik in politik From Wikipedia, the free encyclopedia
Ivan Marija Čok, slovenski odvetnik in politik, * 21. marec 1886, Lonjer pri Trstu, † 17. junij 1948, New York.
Ivan Marija Čok | |
---|---|
Rojstvo | 21. marec 1886[1] Trst |
Smrt | 17. junij 1948 (62 let) New York |
Narodnost | Slovenec |
Državljanstvo | Svobodno tržaško ozemlje Kraljevina Italija Avstro-Ogrska |
Poklic | pravnik, politik, publicist |
Starši | Andrej Čok Jožica Čok, rojena Hrovatin |
Sorodniki | Karel Čok (brat) |
Čok se je rodil v znani zavedni slovenski družini pri »Županovih« v Lonjerju v predmestju Trsta. Oče mu je bil gostilničar Andrej st., mati mu je bila Jožica (rojena Hrovatin). Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Po doktoratu se je posvetil advokaturi v Trstu.[2] Ob ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani 1918 je v njem zastopal Trst, z Josipom Vilfanom pa je bil tudi član Narodnega sveta v Zagrebu. Na mirovni konferenci v Parizu 1919 je delal v etnografski sekciji jugoslovanske delegacije. Na Primorskem je sodeloval v ilegalni narodnorevolucionarni organizaciji, se 1928 preselil v Jugoslavijo in postal predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. Po okupaciji 1941 je odšel v ZDA in se kot predsednik Odbora Jugoslovanov iz Italije prizadeval za priključitev Primorske in Istre k Jugoslaviji. Ko je prišel v London, se je zavzemal za sodelovanje med narodnoosvobodilno borbo in kraljevsko vlado v izgnanstvu. Po vrnitvi v Trst (1945) je deloval v študijskem oddelku pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora, vendar se je kmalu vrnil k odvetniškemu delu. Študijsko se je ukvarjal z vprašanjem nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo.[3] Avgusta 1947 so ga v Ljubljani na Nagodetovem procesu proglasili za agenta tuje obveščevalne službe. Zato se je razočarnan napotil k hčerki v ZDA, a je tam nenadoma umrl. Pokopan je na Katinari pri Trstu.
Med vojno je sodeloval pri glasilu Bazovica, ki je v okviru njegove akcije izhajal v Kairu. V angleščini je izdal dve samostojni publikaciji:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.