Italijanska komunistična partija

Ne zamenjajte za Komunistična partija (Italija).

Italijanska komunistična partija (italijansko Partito Comunista Italiano, PCI) je bila italijanska politična stranka, ki se je uvrščala na skrajno levico.

Italijanska komunistična partija Partito Comunista Italiano
Generalni sekretarji	Palmiro Togliatti (1943–1964) Luigi Longo (1964–1972) Enrico Berlinguer (1972–1984) Alessandro Natta (1984–1988) Achille Occhetto (1988–1991)
Predsedniki	Luigi Longo (1972–1980) Alessandro Natta (1989–1990) Aldo Tortorella (1990–1991)
Ustanovljena	Livorno, 21. januar 1921
Ukinjena	Rimini, 3. februar 1991
Odcepljena od	Italijanska socialistična partija
Sedež	via delle Botteghe Oscure (ulica Temnih Trgovin) 4, 00186 Rim
Časopis	l'Unità (pomen: Enotnost)
Podmladek	Italijanska komunistična mladinska zveza (Federazione Giovanile Comunista Italiana, FGCI)
Ideologija	komunizem antifašizem 1921–1976: marksizem-leninizem 1976–1991: evrokomunizem evropeizem
Politična pozicija	1921–1976: skrajna levica 1976–1991: levica
Barva	rdeča
Poslanska zbornica	228 / 630
Senat	116 / 315
Evropski parlament	27 / 81
Deželni svet	247 / 720

Ustanovljena je bila 21. januarja 1921 v Livornu z imenom Komunistična partija Italije, kot italijanska sekcija Komunistične internacionale po rdečem dvoletju (en), oktobrski revoluciji in ločitvi levega krila Italijanske socialistične stranke (en), ki so jih na 17. kongresu Italijanske socialistične partije vodili Nicola Bombacci, Amadeo Bordiga, Onorato Damen, Bruno Fortichiari, Antonio Gramsci in Umberto Terracini. Dolgoletni voditelj KPI je bil Palmiro Togliatti, za njim so bili generalni sekretarji stranke še Luigi Longo, Enrico Berlinguer, Alessandro Natta in zadnji Achille Occhetto. Med vplivnimi člani vodstva stranke najdemo tudi imena kot so Eugenio Reale, Giancarlo Pajetta, Nilde Iotti, Pietro Ingrao, Giorgio Napolitano, Armando Cosutta, Luciano Lama itd.

Konec 1970. let se je stranka ideološko preusmerila iz doktrinarnega komunizma v demokratični socializem.^[1][2] Leta 1991 je bila formalno razpuščena, člani pa so ustanovili Demokratično stranko levice. Bolj radikalni del članstva se je takrat odcepil v Stranko komunistične obnove.

Sklici

1. Joan Barth Urban (1986). Moscow and the Italian Communist Party: From Togliatti to Berlinguer. I.B.Tauris. str. 27. ISBN 978-1-85043-027-8.
2. Morando, Enrico (2010). Riformisti e comunisti?: dal Pci al Pd : i "miglioristi" nella politica italiana nella politica italiana. Donzelli Editore. str. 42. ISBN 978-88-6036-482-1.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Partito Comunista Italiano v Wikimedijini zbirki
• Arhiv komunistične levice z dokumenti PCI
• Arhiv komunistične partije Italije na marxists.org