Indijanec (ozvezdje)

Indijanec je ozvezdje ne južnem nebu, ustvarjeno konec 16. stoletja.

Indijanec

Ozvezdje
Seznam zvezd v ozvezdju Indijanec
Kratica	Ind
Rodilnik latinskega imena	Indi
Izgovorjava	/ˈɪndəs/, genitive /ˈɪndaɪ/
Simbolika	domorodec v ZDA
Rektascenzija	21h {{{2}}}m
Deklinacija	−55°
Družina	Bayer
Kvadrant	SQ4
Površina	294 (°)² (49. po velikosti)
Glavne zvezde	3
Bayer/Flamsteed zvezde	16
Zvezde s planeti	3
Zvezde svetlejše kot 3,00m	0
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly)	1
Najsvetlejša zvezda	α Ind (3,11m)
Najbližja zvezda	Epsilon Indijanca (11,83 sv.l., 3,62 pc)
Messierova telesa	brez
Meteorski roji	brez
Sosednja ozvezdja	Mikroskop Strelec (kot) Teleskop Pav Oktant Tukan Žerjav
Vidno na širinah med +15° in −90°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - september.

Zgodovina

Indijanec (zgoraj na sredini) iz Bayerjeve Uranometrie, prvi pojav v kakšnem nebesnem atlasu.

Ozvezdje je ustvaril Petrus Plancius ustvaril po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana.^[1] Prvič je bil upodobljen leta 1603 v Bayerjevem nebesnem atlasu Uranometria.^[2][3] Plancius ga prikazuje kot nagega moškega s puščicami v obeh rokah, a brez loka.^[4]

Značilnosti

Ozvezdje Indijanca, kot ga lahko vidimo s prostim očesom.

Indijanec meji na Tukana na jugovzhodu, na Žerjava na severovzhodu, na Mikroskop na severu, na Strelca v severozahodnem kotu, na Teleskop na severozahodu, na Pava na zahodu in na Oktant na jugu.

Zvezde

Ne vsebuje nobene svetlejše zvezde. Glavne zvezde v Indijancu so:

• α Indijanca (najsvetlejša z navideznim sijem 3,1, 101 svetlobno leto oddaljena od Zemlje, oranžna orjakinja razreda K0 III-IV) najsposobnejših zvezda v Industrijskih.
• β Indijanca (navidezni sij 3,7, 600 svetlobnih let, svetla oranžna orjakinja razreda K1 II)
• δ Indijanca (dvojna zvezda, navidezni sij 4,40, 188 svetlobnih let, obe beli zvezdi sta razreda F0 IV)

Objekti globokega neba

• Galaksiji NGC 7090 in NGC 7049.
• Supersvetla supernova ASASSN-15lh (tudi SN 2015L^[5]) je ob svojem vrhuncu izsevala 50-krat več energije kot vsa Rimska cesta^[6]

Reference

1. Ridpath & Tirion 2001, str. ;162–163.
2. Bakich, Michael E. (1995). The Cambridge Guide to the Constellations. Cambridge University Press. ISBN 0-521-44921-9.
3. Sawyer Hogg, Helen (1951). »Out of Old Books (Pieter Dircksz Keijser, Delineator of the Southern Constellations)«. Journal of the Royal Astronomical Society of Canada. Zv. 45. str. 215. Bibcode:1951JRASC..45..215S.
4. Allen, Richard Hinckley (1963). Star Names, Their Lore and Meaning. New York: Dover Publications. ISBN 0-486-21079-0.
5. Central Bureau for Astronomical Telegrams CBET 4120
6. Carnegie Institution for Science (14. januar 2016). »Most-luminous supernova ever discovered«. phys.org. Pridobljeno 15. januarja 2016.

Viri

• Ridpath, Ian; Tirion, Wil (2001). Stars and Planets Guide (3. izd.). Princeton University Press. ISBN 0-691-08913-2.
• Ridpath, Ian; Tirion, Wil (2007). Collins Stars & Planets (4. izd.). London: Collins. ISBN 978-0-00-725120-9.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Indus (constellation) v Wikimedijini zbirki

• Portal Astronomija