Ignimbrit
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ignimbrit je vrsta vulkanske kamnine, sestavljena iz strjenega tufa.[1] Ignimbriti nastanejo iz usedlin piroklastičnih tokov, ki so vroča suspenzija delcev in plinov, ki hitro tečejo iz vulkana, ker so gostejši od okoliške atmosfere. Novozelandski geolog Patrick Marshall (1869–1950) je skoval izraz ignimbrit iz latinskega igni - [ogenj] in imbri - [dež].
Ignimbriti so narejeni iz zelo slabo razvrščene mešanice vulkanskega pepela (ali tufa, ko je litificiran) in plovčevih lapilov, običajno z raztresenimi litičnimi drobci. Pepel je sestavljen iz steklenih drobcev in drobcev kristalov. Ignimbriti so lahko rahla in nekonsolidirana ali litificirana (strjena) kamnina, imenovana lapilli-tuf. Blizu vulkanskega vira ignimbriti pogosto vsebujejo debele akumulacije litičnih blokov, distalno pa mnogi kažejo meter debele akumulacije zaobljenih tlakovcev plovca. Ignimbriti so lahko beli, sivi, roza, bež, rjavi ali črni, odvisno od njihove sestave in gostote. Veliko bledih ignimbritov je dacitnih ali riolitskih. Temneje obarvani ignimbriti so lahko po sestavi gosto spojeno vulkansko steklo ali, redkeje, mafik.