![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Avicenna_Portrait_on_Silver_Vase_-_Museum_at_BuAli_Sina_%2528Avicenna%2529_Mausoleum_-_Hamadan_-_Western_Iran_%25287423560860%2529.jpg/640px-Avicenna_Portrait_on_Silver_Vase_-_Museum_at_BuAli_Sina_%2528Avicenna%2529_Mausoleum_-_Hamadan_-_Western_Iran_%25287423560860%2529.jpg&w=640&q=50)
Avicenna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Avicenna (Ibn Sīnā ابن سینا) | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | أبو علي الحسين بن عبد الله بن الحسن بن علي بن سينا 980[1][2][3] Afshona[d], Transoksanija, Samanidski imperij[d][1] |
Smrt | 18. junij 1037 Hamadan, Kakuyids[d][1][4] |
Druga imena |
|
Državljanstvo | Samanidski imperij[d][5] Zijaridi[d] ![]() |
Poklic | filozof, pesnik, astronom, zdravnik, glasbeni teoretik, fizik, matematik, kemik, etik, fakih, pisatelj |
Pomembnejša dela |
|
Obdobje | Srednjeveška filozofija |
Regija | Islamska znanost in filozofija |
Šola/tradicija | avicenizem (islamski novoplatonizem) |
Glavna zanimanja | medicina, falsifa, logika, kalam, alkimija, matematika, fizika, poezija |
Pomembne ideje | reinterpretacija Aristotelove metafizike; pomembno pionirsko delo na mnogih znanstvenih področjih; smatra se za očeta moderne medicine |
Avicena spada med največje mislece, zdravnike in polihistorje zlate dobe islama.[6][7][8] Napisal je 450 del. Ohranjenih je okrog 240 del, med njimi 150 filozofskih in 40 medicinskih.[9]
Njegova najslavnejši deli sta flozofska in znanstvena enciklopedija Knjiga o zdravilstvu in medicinska eciklopedija Kanon medicine,[10][11][12] ki je postala standardno medicinsko besedilo na številnih srednjeveških univerzah[13] in ostala v rabi do leta 1650.[14] Aviceno se zato poleg Hipokrata in Galena šteje za utemeljitelja klasične medicinske znanosti.[15] Njegov medicinski in filozofski opus je v prvi polovici 13. stoletja prodrl na Zahod še pred prevodi Aristotela.
Avicenov opus vsebuje razen filozofskih in medicinskih del tudi besedila iz astronomije, alkimije, geografije, geologije, fiziologije, islamske teologije, logike, matematike, fizike in pesništva.[16]