Hiša modrosti
knjižnica, prevajalski inštitut in raziskovalni center v srednjeveškem Bagdadu / From Wikipedia, the free encyclopedia
Hiša modrosti (arabsko بَيْت الْحِكْمَة, latinizirano: Bayt al-Ḥikmah), znana tudi kot Velika bagdadska knjižnica, je veljala za glavno javno akademijo in intelektualno središče v Bagdadu iz obdobja Abasidov. V priljubljenih navedbah je delovala kot ena največjih javnih knjižnic na svetu v islamski zlati dobi[1][2] in je bila ustanovljena bodisi kot knjižnica za zbirke petega abasidskega kalifa Haruna Al Rašida (vladal 786–809) v poznem 8. stoletju ali kot zasebna zbirka drugega abasidskega kalifa Al Mansurja (vladal 754–775), ki hrani redke knjige in zbirke poezije v arabskem in perzijskem jeziku. Med vladavino sedmega abasidskega kalifa Al Mamuna (vladal 813 – 833 n. št.) je bila spremenjena v javno akademijo in knjižnico.[3]
بَيْت الْحِكْمَة | |
Država | Abasidski kalifat (sedaj Irak) |
---|---|
Tip | Knjižnica |
Ustanovitev | ok. 8. stoletja |
Ukinitev | 1258 (Mongolska zasedba) |
Lokacija | Bagdad |
Koordinati | 33°20′32.28″N 44°23′0.96″E |
Zemljevid | |
Končno je bila uničena leta 1258 med mongolskim obleganjem Bagdada. Primarni viri za Hišo modrosti segajo med poznim 8. stol. in 13. stol., in kar je najpomembneje, vključujejo sklicevanja v Ibn Al Nadimovem (um. 995) Al Fihristu.[4]
Nedavno so pripoved o abasidski Hiši modrosti, ki je delovala kot glavno intelektualno središče, univerza in je imela precejšnjo vlogo med prevajalskim gibanjem, nekateri zgodovinarji razumeli kot mit, ki je bil prvotno zgrajen tekom 19. in zgodnjega 20. stoletja s strani orientalistov in si je s svojimi deli propagirala pot v znanstvena in nacionalno usmerjena dela do novejših ponovnih raziskav dokazov.[5][6][7]