Hipokavst
starorimski sistem talnega ogrevanja / From Wikipedia, the free encyclopedia
Hipokavst (latinsko hypocaustum) je sistem centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom, ki kroži pod tlemi prostora in/ali po ceveh v zidovih prostora. Slednji lahko ogreva tudi gornja nadstropja.[1]
Izraz hipokavst je zloženka grških izrazov hypo, ki pomeni spodaj, in caust-, ki pomeni prižgan. Najstarejša omemba hipokavsta kaže, da se je tempelj v Efezu tako ogreval že leta 350 pr. n. št.,[2] čeprav Vitruvij izum hipokavsta pripisuje Sergiju Orati okoli leta 80 pr. n. št.[3] Njegov izum je izboljšal higieno in bivalne pogoje prebivalstva in bil predhodnik sodobnih sistemov centralnega ogrevanja.