Hipokalciemija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hipokalciemíja pomeni znižano koncentracijo kalcija v krvni plazmi.[5][6] Normalen razpon krvnih ravni kalcija je 2,1–2,6 mmol/L (8,8–10,7 mg/dl, 4,3–5,2 mEq/L), pri čemer pri vrednostih pod 2,1 mmol/l govorimo o hipokalciemiji.[1][3][7] Blago znižane vrednosti, do katerih pride pri bolniku postopoma, običajno ne povzročajo simptomov,[2][4] sicer pa lahko pride do parestezij (neprijetnega občutenja v koži), mišičnih krčev, epileptičnih napadov, zmedenosti in naposled celo do srčnega zastoja.[1][2]
Hipokalciemija | |
---|---|
![]() | |
Kalcij v periodnem sistemu | |
Specialnost | endokrinologija |
Simptomi | parestezija, mišični krči, epileptični napadi, zmedenost[1][2] |
Zapleti | srčni zastoj[1][2] |
Vzroki | hipoparatiroidizem, pomanjkanje vitamina D, ledvična odpoved, pankreatitis, preodmerjanje z zaviralci kalcijevih kanalčkov, rabdomioliza, sindrom tumorske lize, bisfosfonati[1][2] |
Diagnostični postopki | krvni serum < 2,1 mmol/L (korigirani ali ionizirani kalcij)[1][2][3] |
Zdravljenje | nadomeščanje kalcija, vitamin D, magnezijev sulfat.[1][2] |
Pogostost | ~ 18 % bolnikov v bolnišnicah[4] |
Med pogoste vzroke hipokalciemije spadata hipoparatiroidizem in pomanjkanje vitamina D,[2] lahko pa jo povzročijo tudi na primer ledvična odpoved, pankreatitis, preodmerjanje z zaviralci kalcijevih kanalčkov, rabdomioliza, sindrom tumorske lize, in nekatera zdravila, denimo bisfosfonati.[1] Za potrditev diagnoze je načeloma treba določiti vrednost korigiranega ali ioniziranega kalcija.[2] Hipokalciemija lahko povzroči tudi spremembe v elektrokardiogramu (EKG).[1]
Začetno zdravljenje hude oblike hipokalciemije temelji na intravenskem nadomeščanju kalcija s kalcijevim kloridom, lahko v kombinaciji z magnezijevim sulfatom.[1] Za zdravljenje hipokalciemije lahko pride v poštev tudi peroralno nadomeščanje kalcija, magnezija ter vitamina D.[2] Pri hipoparatiroidizmu lahko zdravljenje vključuje tudi uporabo hidroklorotiazida in vezalcev fosfata ter dieto z nižjo vsebnostjo soli.[2] Hipokalciemija je prisotna pri okoli 18 % vseh bolnikov, zdravljenih v bolnišnicah.[4]