![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Asia_400ad.jpg/640px-Asia_400ad.jpg&w=640&q=50)
Hioniti
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.[1]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Asia_400ad.jpg/640px-Asia_400ad.jpg)
Zdi se, da so Hioniti sinonim za hunska ljudstva v južnoazijskih regijah klasične/srednjeveške Indije[2] in morda tudi za Hune evropskega poznega starega veka, ki so bili nato onomastično povezani s Xiongnuji v kitajski zgodovini.[3]
Hionite je prvi opisal rimski zgodovinar Amijan Marcelin, ki je bil v Baktriji leta 356 in 357. Omenil je, da živijo skupaj s Kušani,[4] da so pred tem živeli v Transoksaniji in po prihodu v Baktrijo postali vazali Kušanov. Bili so pod njihovim kulturnim vplivom in prevzeli baktrijski jezik. Napadli so Sasanidsko cesarstvo[1][5] in kasneje pod vodstvom poglavarja Grumbata služili kot plačanci v perzijski sasanidski vojski.
Zdi se, da sta bili znotraj Hionitov dve glavni podskupini, v iranskih jezikih znani Karmir Hion in Spet Hion. Predponi karmir ("rdeč") in speta ("bel") verjetno odražata srednjeazijske običaje, v katerih so določene barve simbolizirale glavne smeri neba. Karmir Hioni so bili v evropskih virih znani kot Kermihioni ali "Rdeči Huni", nekateri zgodovinarji pa so jih enačili s Kidariti in/ali Alhoni. Zdi se, da so bili Spet Hion ali "Beli Huni" v južni Aziji znani pod sorodnim imenom Sveta-huna in so se pogosto enačili s Heftaliti, kar je sporno.