![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/89/Eye_of_Ra_%2528fractions%2529.svg/langsl-640px-Eye_of_Ra_%2528fractions%2529.svg.png&w=640&q=50)
Hekat
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hekat (transkribirano HqA.t) je bil staroegipčanska prostorninska enota za merjenje žita, kruha in piva, ki je merila 4,75 L.[1][2] Obstajala sta tudi dvojni hekat (hekati),[3] ki je meril 9,5 L, in dvojni hekati (hekat fedu),[4] ki je meril 19 L.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/89/Eye_of_Ra_%28fractions%29.svg/640px-Eye_of_Ra_%28fractions%29.svg.png)
Do Novega kraljestva je bil hekat desetina, kasneje pa šestnajstina khara. V Novem kraljestvu je bila uvedena nova prostorninska enota oipe (transkribirano ip.t), ki je meril štiri hekate. Hekat je bil razdeljen na manjše enote hin (1/10), dža (1/64) in ro (1/320 hekata). Najmanjše so bile primerne tudi za zdravila. Tanja Pommerening je leta 2002 vrednost dža v Srednjem kraljestvu ocenila na 1/64 hekata (75 cm3), v Novem kraljestvu pa na 1/64 oipe (1/16 hekata ali 300 cm3), kar pomeni, da je bil dža izražen z najmanjšim ulomkom Horovega očesa. Pommereningova domneva, da se je sprememba v Novem kraljestvu zgodila z zamenjavo hekata z oipejem kot uradno faraonsko kontrolno enoto za prostornino.