![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d7/Hans_Holbein_the_Younger%252C_self-portrait.jpg/640px-Hans_Holbein_the_Younger%252C_self-portrait.jpg&w=640&q=50)
Hans Holbein mlajši
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hans Holbein mlajši (okoli 1497[6]– med 7. oktobrom in 29. novembrom 1543) je bil nemški in švicarski slikar in grafik, ki je delal v slogu severne renesanse. Bil je eden največjih portretistov 16. stoletja.[7] Ukvarjal se je tudi z verskim slikarstvom, pisal satire, širil ideje reformacije in pomembno prispeval k zgodovini oblikovanja knjige. Imenoval se je "mlajši", da bi se ločil od svojega očeta Hansa Holbeina starejšega, slikarja pozne gotike.
Hans Holbein mlajši | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 1497[1][2][…] Augsburg[3][4] |
Smrt | 29. november 1543 London[3] |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | slikar, tiskarski grafik, ilustrator, portretist, risar, avtor ekslibrisov, vizualni umetnik, umetnik |
Gibanje | severna renesansa |
Rodil se je v Augsburgu, kot mlad umetnik pa delal predvsem v Baslu. Sprva je slikal freske in verska dela, oblikoval vitraje ter tiskane knjige. Prav tako je občasno slikal portrete. S portretom humanista Erazma Rotterdamskega je postal mednarodno prepoznaven. Ko je reformacija dosegla Basel, je Holbein delal za reformiste, a še naprej tudi za tradicionalne verske pokrovitelje. Poznogotski slog je obogatil z umetniškimi smermi v Italiji, Franciji in na Nizozemskem, pa tudi z renesančnim humanizmom. Posledica je bila estetska izjemnost.
Holbein je leta 1526 potoval v Anglijo in z Erazmovim priporočilom iskal delo. Sprejeli so ga humanisti s Thomasom Morom in med njimi je hitro postal zelo ugleden. Po vrnitvi v Basel za štiri leta je leta 1532 nadaljeval svojo kariero v Angliji. Tokrat je delal pod okriljem Anne Boleyn in Thomasa Cromwella. Leta 1535 je bil kraljevi slikar na dvoru kralja Henrika VIII. V tej vlogi je poleg portretov in prazničnih dekoracij načrtoval nakit, plošče in druge dragocene predmete. Njegovi portreti kraljeve družine in plemičev so prikaz dvora tistega časa, ko je Henrik uveljavljal svojo prevlado nad angleško cerkvijo.
Holbeinova umetnost je bila cenjena od samega začetka njegove kariere. Francoski pesnik in reformator Nicholas Bourbon ga je imenoval "Apel našega časa", kar je značilna sodobna pohvala. [8] Holbein je bil opisan tudi kot nekaj posebnega v umetnostni zgodovini, saj ni ustanovil nobene šole. [9] Po njegovi smrti je bilo nekaj njegovih del izgubljenih, a so jih veliko zbrali. V 19. stoletju so Holbeina priznali tudi veliki mojstri portretov. Nedavne razstave so poudarile njegovo vsestranskost. S slikanja modelov z nakitom je prešel na veličastne freske. Holbeinova umetnost je bila včasih imenovana realizem, saj je risal in slikal z veliko natančnostjo. Njegovi portreti so bili v tistem času zelo znani. Prav zaradi njih še danes poznamo mnoge znane ljudi skozi Holbeinove oči, kot sta Erazem in More. Holbein ni bil nikdar zadovoljen samo z zunanjim videzom. Dodajal je prvine simbolike, namigovanja in paradoksa, kar je vedno privlačilo poznavalce. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Ellisa Waterhousa je njegovo portretiranje "nedosegljivo zaradi nezmotljivosti in varčnosti izraza, dojemanja značaja ter kombinacije bogastva in čistosti sloga". [10]