![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Hannah_Arendt_auf_dem_1._Kulturkritikerkongress%252C_Barbara_Niggl_Radloff%252C_FM-2019-1-5-9-16_%2528cropped%2529.jpg/640px-Hannah_Arendt_auf_dem_1._Kulturkritikerkongress%252C_Barbara_Niggl_Radloff%252C_FM-2019-1-5-9-16_%2528cropped%2529.jpg&w=640&q=50)
Hannah Arendt
ameriška zgodovinarka, politologinja in filozofinja nemškega rodu (1906–1975) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Linden, Hannover, Nemčija, † 4. december 1975, New York, ZDA.
Podatki na hitro Rojstvo, Smrt ...
Hannah Arendt | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | Johanna Arendt 14. oktober 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][…] Lindener Marktplatz 2, Hannover[d], Kraljevina Prusija[d], Nemško cesarstvo[3] |
Smrt | 4. december 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][…] (69 let) Upper West Side, Manhattan, New York[d], New York[1][4][…] |
Državljanstvo | ![]() ![]() |
Poklic | filozofinja, zgodovinarka, pisateljica, politologinja, esejistka, univerzitetna profesorica, sociologinja, politična teoretičarka, avtorica |
Obdobje | Filozofija 20. stoletja |
Regija | Zahodna filozofija |
Šola/tradicija | fenomenološka šola |
Glavna zanimanja | politična teorija, sociologija, filozofija zgodovine, etika |
Pomembne ideje | zgodovina in primerjava totalitarizmov 20. stoletja, banalnost zla |
Vplival na
| |
Podpis | ![]() |
Zapri
Kljub temu, da je pogosto opisana kot filozofinja, je sama zavračala to oznako. Menila je, da se filozofija ukvarja s "človekom v ednini" ("man in the singular"). Opisovala se je za politično teoretičatko, saj se njeno delo osredotoča na dejstvo, da "ljudje, ne Človek, živijo na Zemlji in poseljujejo svet". Med 2. svetovno vojno, med holokavstom, ki jo je močno zaznamoval, je pobegnila v ZDA in postala ameriška državljanka. Ukvarjala se je z naravo moči, neposredno demokracijo, avtoriteto in totalitarizmom.