Halkedon
antično naselje v Mali Aziji / From Wikipedia, the free encyclopedia
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji. Nahajalo se je skoraj nasproti Bizanca, južno od Skutarja (sodobni Üsküdar), danes pa je okrožje mesta Carigrad z imenom Kadıköy. Ime Halkedon najdemo na vseh mestnih kovancih, pa tudi v rokopisih Herodotove Zgodovine, Ksenofontnove Hellenica, Arijanove Anabasis in drugih del. Danes v Kadıköyu, razen stolpa, skorajda ni več nadzemnih ostankov starodavnega mesta; predmeti, odkriti v Altıyolu in drugih najdiščih, so na ogled v Carigrajskem arheološkem muzeju.
Halkedon | |
---|---|
Lega v Turčiji | |
Pregled | |
Pokrajina | [[Bitinija, Turčija]] |
Provinca | [[Istanbul (provinca)|Istanbul]] |
Koordinate | 40°59′ N 29°01′ E |
Najdišče Halkedon leži na majhnem polotoku na severni obali Marmarskega morja, blizu ustja Bosporja. V zaliv Fenerbahçe teče potok, ki se je v antiki imenoval Halkida ali Halkedon [1] in je danes znan kot Kurbağalıdere (turško: potok z žabami). Tam so grški kolonisti iz Megare v Atiki ustanovili naselje Halkedon leta 685 pred našim štetjem, približno sedemnajst let pred Bizancem.
Grško ime starodavnega mesta izvira iz feničanskega imena qart-ħadaʃt, kar pomeni 'Novo mesto', od koder Karkhēd (ōn) [3], podobno kot je ime Kartagina. Mineral kalcedon je dobil ime po mestu. [2]