Gundišapur
From Wikipedia, the free encyclopedia
Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندیشاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I. V mestu je bila bolnišnica z zdravniško šolo, knjižnica in visokošolsko središče. Gundišapur so prepoznali v obsežnih ruševinah južno od Šahabada, vasi 14 km jugovzhodno od Dezfala na cesti, ki pelje v Šuštar v sedanji iranski provinci Huzistan v jugozahodnem Iranu. Arheološko najdišče ni organizirano in zgleda kot kup razbite keramike.
Gundišapur
| |
---|---|
Drugo ime | Weh-Antiyok-Shapur |
Lokacija | Provinca Huzistan, Iran |
Regija | Iransko nižavje |
Koordinati | 32°17′N 48°31′E |
Tip | naselje |
Del | Sasanidsko cesarstvo |
Zgodovina | |
Ustanovljeno | 271 |
Opuščeno | 7. stoletje |
Obdobje | pozni stari vek do srednji vek |
Kulture | iranska, aramejska, grško-rimska |
Druge informacije | |
Stanje | ruševine |
V slavo starega mesta in njegov splošni zgodovinski pomen so nekateri znanstveniki začeli dvomiti. Zlasti vprašljiv je obstoj mestne bolnišnice.[1] Vlogo, ki jo je imel Gondišapur (ali Gundišapur) v svetovni zgodovini je izpostavil avstrijski filozof, pedagog in ustanovitelj antropozofije Rudolf Steiner.[2][3][4][5]
Mesto je začelo propadati po muslimanski osvojitvi Perzije. Vdalo se je leta 638, vendar je tudi v islamskem obdobju ostalo pomembno središče. Jakub ibn-Lajt al-Safar, ustanovitelj Safaridske dinastije, je zadnja tri leta pred nenadno smrtjo imel Gundišapur za svojo rezidenco. Njegova grobnica je bila eno od najpomembnejših krajev v mestu.[6]