Gulag
sistem koncentracijskih taborišč v Sovjetski zvezi v času vladanja Lenina in Stalina / From Wikipedia, the free encyclopedia
Gulag (rusko Главное управление исправительно-трудовых лагерей - ГУЛаг, Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Taborišča Gulag je leta 1917 ustanovil Vladimir Lenin, vrhunec števila zaprtih političnih nasprotnikov pa so dosegla v času Josifa Stalina.[1] V prvih letih obstoja je skozi Gulag prešlo 100.000 ljudi, do leta 1940 pa se je njihovo število povečalo na 1,5 milijona ljudi.[2] Med učenjaki se pojavlja soglasje, da je od 14 milijonov zapornikov, ki so prešli skozi taborišča Gulag, in 4 milijonov zapornikov, ki so šli skozi kolonije taborišč od 1930 leta do 1953, približno 1,5 do 1,7 milijona zapornikov tam umrlo zaradi nečloveških razmer, ali pa so umrli kmalu po izpustitvi.[3] [4][5]Po Stalinovi smrti leta 1953 so se Gulag začeli hitro zapirati, vendar so nekatera taborišča ostala še vedno odprta samo za zapornike, ki so bili obsojeni na največ 5 let zaporne kazni. Potem, ko je Nikita Hruščov sprožil proces destalinizacije, so bili Gulagi do leta 1960 dokončno opuščeni.[6]