Grobnice dinastije Ming
From Wikipedia, the free encyclopedia
Grobnice dinastije Ming (znane tudi kot Trinajst grobnic dinastije Ming, kitajsko: 明十三陵; pinjin: Míng Shísān Líng; dob.: 'Trinajst grobnic dinastije Ming') so zbirka mavzolejev, ki so jih zgradili cesarji kitajske dinastije Ming. Grobnica prvega cesarja Ming je v bližini njegove prestolnice Nandžing, vendar je večina grobnic bližje Pekinga. So v primestnem okrožju Čangping občine Peking, 42 kilometrov severozahodno od središča mesta. Kraj na južnem pobočju gore Tjanšou (prvotno gora Huangtu) je na podlagi načel feng šuja izbral tretji cesar dinastije Ming, cesar Jongle. Po izgradnji cesarske palače oz. Prepovedanega mesta leta 1420 je cesar Jongle izbral svoje grobišče in tam ustvaril svoj mavzolej. Naslednji cesarji so svoje grobnice postavljali v isto dolino.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Imperial Tombs of the Ming and Qing Dynasties<br/Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing |
Del | cesarske grobnice dinastij Ming in Čing |
Lega | Šisanling, Ljudska republika Kitajska |
Koordinati | 40°15′12″N 116°13′3″E |
Površina | 823,00 ha |
Vključuje | Changling Mausoleum (Ming dynasty) Deling Mausoleum (Ming dynasty) Dingling (Ming) Jingling (Ming dynasty) Kangling Mausoleum (Ming dynasty) Maoling Mausoleum (Ming dynasty) Qingling Mausoleum (Ming dynasty) Siling Mausoleum (Ming dynasty) Tailing Mausoleum (Ming dynasty) Xianling Tomb of the Ming Dynasty (Beijing) Yuling Mausoleum (Ming dynasty) Zhaoling Mausoleum (Ming dynasty) mavzolej Jongling (dinastija Ming) |
Kriterij | Kulturno: i, ii, iii, iv, vi |
Referenca | 1004 |
Vpis | 2000 (24. zasedanje) |
Razširitve | 2003; 2004 |
Spletna stran | http://www.mingtombs.com/ |
Od cesarja Jongleja naprej je bilo na istem območju pokopanih trinajst cesarjev dinastije Ming. Mavzolej Šjaoling prvega cesarja Ming, cesarja Hongvuja, sta v bližini njegove prestolnice Nandžing; drugega cesarja, cesarja Džianvena, je strmoglavil cesar Jongle in je brez znane grobnice. Tudi 'začasni' cesar, cesar Džingtaj, ni bil pokopan tukaj, saj mu je cesar Tjanšun odrekel cesarski pokop; namesto tega je bil cesar Džingtai pokopan zahodno od Pekinga.[1] Zadnji cesar, pokopan na tem mestu, je bil Čongdžen, zadnji iz svoje dinastije, ki je 25. aprila 1644 storil samomor z obešenjem. Pokopan je bil v grobnici svoje priležnice Tian, ki jo je cesar Siling pozneje razglasil za cesarski mavzolej Siling.
V času dinastije Ming grobnice niso bile dostopne navadnim prebivalcem. Leta 1644 je vojska Li Zičenga preiskala in zažgala številne grobnice, preden je aprila istega leta napredovala v Peking in ga zavzela.
Leta 1725 je cesar Jongženg podelil dedni naslov markiza potomcu cesarske družine Ming, Žuju Žilijangu, ki je prejemal plačo od vlade dinastije Čing in njegova dolžnost je bila izvajanje obredov v grobnicah dinastije Ming. Leta 1750 ga je cesar Kianlong posthumno povišal v markiza razširjene milosti, naslov pa se je prenašal skozi dvanajst generacij potomcev Ming do konca dinastije Čing.
Trenutno so grobnice Ming del svetovne dediščine cesarskih grobnic dinastij Ming in Čing, ki vključuje tudi številne druge lokacije v bližini Pekinga in v Nanjingu, Hebeju, Hubeju in provinci Liaoning.