Grb Madžarske
From Wikipedia, the free encyclopedia
Grb Madžarske (madžarsko Magyarország címere) je bil uradno sprejet 3. julija 1990 s koncem komunističnega režima. Grb je bil kljub temu v uporabi že prej, brez ali s krono sv. Štefana, včasih kot del večjega grba, njegove elemente pa zasledimo že v srednjem veku.
Podatki na hitro Različice, Nosilec grba ...
Grb Madžarske | |
---|---|
Različice | |
Nosilec grba | Madžarska |
Sprejet | 3. julij 1990[2] |
Krona | Krona svetega Štefana |
Ščit | Prvo polje sekanega ščita je sedemkrat rdeče-srebrno deljeno, v drugem rdečem polju je na zelenem trohribu na zlati kroni srebrn patriarhov križ |
Zapri
Ščit je razdeljen na dva dela:
- Desno polovico (opazovalčevo levo) sestavljajo štiri rdeče ter štiri srebrne črte znane kot Árpádske črte. Tradicionalna razlaga je, da srebrne črte predstavljajo štiri reke, Donavo, Tiso, Dravo ter Savo.[4]
- Levo polovico (opazovalčevo desno) sestavlja rdeče polje s srebrnim patriarhovim križem, ki stoji na zelenem trohribu in je postavljen v zlato krono, ki se nahaja na srednjem vrhu trohriba. Trohrib predstavlja tri gorovja, Tatre, Mátro in Fátro.
Na vrhu ščita se nahaja krona sv. Štefana, prvega ogrskega kralja. Krona se danes nahaja v Stavbi madžarskega parlamenta (Országház) v Budimpešti.[5]