Glažuta, Loški Potok

Glažuta (nemško Karlshütten, kočevarsko Gloschhittn) je opuščeno naselje v Občini Loški Potok. Leži v odročni ozki dolini med Veliko goro, Goteniško goro in Lepo gorico.^[3]

Za druge pomene glej Glažuta (razločitev).

Glažuta
Glažuta Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°40′15.47″N 14°41′10.67″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Loški Potok
Površina [1]
• Skupno	27,662 km2
Nadm. višina	763 m
Prebivalstvo  (2020)[2]
• Skupno	0
• Gostota	0,0 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	1331 Dolenja vas, Ribnica
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Ime naselja spominja na glažuto – steklarno, ki jo je leta 1840 tod ustanovil knez Karl Auersperg. V njej so sprva proizvajali steklene plošče, pozneje pa vzboklo steklo. Brusilnico je poganjal prvi parni kotel na Kranjskem. Večino delavcev v steklarni so predstavljali Nemci, sodeč po priimkih je bilo nekaj Čehov, zelo malo pa etničnih Slovencev. Zaradi nerentabilnosti so steklarno v 50. letih 19. stoletja opustili.^[3][4][5]

Okoli leta 1870 je knez Auersperg na istem mestu postavil parno žago.^[4][5] V času njenega delovanja je število prebivalcev Glažute doseglo 75, kraj je imel tudi šolo in eno izmed Auerspergovih rezidenc. Žago so med drugo svetovno vojno uničili partizani, ker se je v njej proizvajal les za orožje italijanske vojske.^[3]

Po vojni je Glažuta ostala brez stalnih prebivalcev in bila odtlej le občasno naseljena.^[3][4] Leta 1973 je Gozdno gospodarstvo Kočevje v njej zgradilo gozdarski dom, ki je bil odprt do leta 1995. Ob prelomu tisočletja ga je nameravala prevzeti ljubljanska Biotehniška fakulteta,^[6] danes pa je zapuščen.

• 
  Pogled na ostanke gozdarskega doma
• 
  Kapela Srca Jezusovega v Glažuti

Sklici in opombe

1. »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
2. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
3. »GLAŽUTA, Karlshütten, Gloschhittn«. Izgubljene kočevarske vasi. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2019.
4. Savnik, Roman (1971). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 246.
5. Valenčič, Vlado (1957). »Še nekaj steklarn na Kranjskem«. Časopis za slovensko krajevno zgodovino Kronika. str. 65–66.
6. »Sedem suhih let doma v Glažuti«. Finance. 24. januar 2002.

Zunanje povezave

• Glažuta – dokumentarni posnetek projekta »Izgubljene kočevarske vasi«