Girsu

Girsu ali Ngirsu (sumersko 𒄈𒋢𒆠, latinizirano: ĝir₂-su^ki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.

Girsu Ĝirsu
Girsu Geografska lokacija: Irak
Lokacija	Tello, Governorat Dhi Qar, Irak
Regija	Mezopotamija
Koordinati	31°37′00″N 46°9′0″E
Tip	naselje
Zgodovina
Ustanovljeno	5. tisočletje pr. n. št.
Opuščeno	okoli 200 pr. n. št.
Kulture	sumerska
Druge informacije
Arheologi	Ernest de Sarzec (1877-1900) Gaston Cros (1903-1909) Abbé Henri de Genouillac (1929-1931) André Parrot (1931-1933)

Zgodovina

Girsu je bil morda naseljen že v ubaidskem obdobju (5300-4800 pr. n. št.). Zelo dejaven je postal v zgodnjem dinastičnem obdobju (2900-2335 pr. n. št). Med vladanjem kralja Gudee iz Druge lagaške dinastije je postal prestolnica Lagaškega kraljestva in ostal versko središče še potem, ko se je središče politične moči preselilo v Lagaš.^[1] V obdobju Tretje urske dinastije je bil glavno upravno središče cesarstva. Po padcu Ura je njegov pomen upadel, vendar je ostal naseljen približno do leta 200 pr. n. št..

Arheologija

Zapis o mesečnih obrokih ječmena, izdanih odraslim in otrokom, pisan v klinopisu na glinasto tablico v četrtem letu vladanja kralja Urakagina (okoli 2350 pr. n. št.); Britanski muzej, London

Tell Telloh je bil prvo obširno raziskano sumersko mesto. Prva izkopavanja so potekala od leta 1877 do 1900 pod vodstvom Ernesta de Sarzeca, francoskega podkonzula v Basri. Izkopavanja od leta 1903 do 1909 je vodil njegov naslednik Gaston Cros.^[2][3] Raziskave sta nadaljevala Abbé Henri de Genouillac (1929–1931) in André Parrot (1931–1933).^{[4] [5][6]} Med najpomembnejše najdbe v Girsuju spada Stela jastrebov. Najdišče je utrpelo veliko škode zaradi nizkih standardov izkopavanja in ilegalnih izkopavanj. V Girsuju so do sedaj odkrili približno 50.000 klinopisnih tablic.^[7]

Sklici

1. D.O. Edzard. Gudea and His Dynasty. University of Toronto Press, 1997, ISBN 0-8020-4187-6.
2. E. de Sarzec. Découvertes en Chaldée. Pariz. Leroux, 1884–1893.
3. G. Cros. Nouvelles fouilles de Tello. Pariz, 1910.
4. H. de Genouillac. Fouilles de Telloh I: Epoques presargoniques. Pariz. 1934.
5. H. de Genouillac. Fouilles de Telloh II: Epoques d'Ur III Dynastie et de Larsa. Pariz. 1936.
6. A. Parrot, A. Michel. Tello: vingt campagnes de fouilles 1877–1933. Pariz. 1948.
7. Telloh Tablets at Haverford Library.

Viri

• Harriet Crawford. The Construction Inférieure at Tello. A Reassessment, Iraq 49 (1987): 71–76
• Benjamin R. Foster. The Sargonic Victory Stele from Telloh. Iraq 47 (1985): 15-30
• Claudia E. Suter. A Shulgi Statuette from Tello. Journal of Cuneiform Studies 43/45 (1991–1993): 63–70