Geopestrost
raznolikost zemeljskih materialov, oblik in procesov, ki tvorijo in oblikujejo Zemljo / From Wikipedia, the free encyclopedia
Geopestrost ali geološka raznolikost je raznovrstnost naravnih pojavov zaradi geoloških, geomorfoloških in hidroloških procesov. Vključuje mikro- in makroelemente narave z njenimi minerali, kamninami, fosili, sedimenti, reliefnimi oblikami ter površinskimi in podzemnimi geomorfološkimi in hidrološkimi oblikami.
Deli geopestrosti, ki so redki, izjemni ali pomembni za razumevanje naravnih procesov ter za rekonstrukcijo Zemljine zgodovine in razvoja življenja, so opredeljeni kot geološka, geomorfološka ali hidrološka dediščina in so ohranjeni v Unescovih globalnih geoparkih po vsem svetu.[1] Unesco je edina organizacija Združenih narodov z mandatom za podporo raziskav in zmogljivosti v geologiji in geofiziki, Mednarodni program za geoznanost pa je njen paradni konj.[2]
Geopestrost je podlaga za razvoj različnih življenjskih okolij in oblik na Zemlji, je torej podlaga za biotsko raznovrstnost. Vsak naravni proces, ki še naprej deluje, ohranja ali spreminja material ali obliko (na primer tektonika, transport sedimentov, pedogeneza), predstavlja še en vidik geopestrosti. Vendar pa geopestrost ni opredeljena tako, da bi vključevala krajinsko oblikovanje, beton ali drug pomemben človeški vpliv.[3]
Ob priznavanju pomena geoznanosti pri reševanju velikih izzivov, s katerimi se danes sooča človeštvo, je Unescova generalna konferenca dne 16. 11. 2021 v Parizu 6. oktober razglasila za Mednarodni dan geopestrosti.[4] Prvo praznovanje tega dne je bilo leta 2022.