Geografija Škotske
From Wikipedia, the free encyclopedia
Geografija Škotske je raznolika, od podeželskih nižin do neokrnjenih višav in od velikih mest do redko poseljenih otokov. Škotska, ki leži v severni Evropi, obsega severni del otoka Velika Britanija ter 790 okoliških otokov, ki obsegajo glavne arhipelage: Shetlandski otoki, Orkneyjski otoki ter Notranji Hebridi in Zunanji Hebridi.[3] Edina kopenska meja je z Anglijo, ki je dolga 154 kilometrov v severovzhodni smeri od Solway Firth na zahodu do Severnega morja na vzhodni obali.[4] Otok Irska, ločen s Severnim prelivom, leži 13 navtičnih milj (24 kilometrov) od mesta Mull of Kintyre na škotski celini.[5] Norveška je 350 km severovzhodno od Škotske čez Severno morje. Atlantski ocean, ki obroblja obalo zahodne in severne Škotske ter njenih otokov, vpliva na zmerno, morsko podnebje v državi.[6]
Celina | Evropa |
---|---|
Regija | Britansko otočje |
Površina | |
• Skupaj | 80.231 km2 |
• Kopno | 97% |
• Voda | 3% |
Obala | 11.796 km |
Meje | Nima (Anglija 154 km) |
Najvišja točka | Ben Nevis 1346 m |
Najnižja točka | Atlantski ocean, 0 m |
Najdaljša reka | Tay (reka) 188 km |
Največje jezero | Loch Lomond 71,3 km² |
Podnebje | Zmerno, subarktika, tundra |
Teren | gorat, hribovit, gozd, barje, Urbano območje |
Naravni viri | železo, cink, pepelika, kremenčev pesek, premog, ribe, les, divjad, nafta, zemeljski plin, hidroenergija |
Nevarnost naravnih nesreč | nevihte, poplave |
Okoljski problemi | podnebne spremembe, obnovljivi viri energije, odlaganje odpadkov in onesnaževanje vode |
Reference | |
[1][2] |
Škotska obsega večino gorskega ozemlja v Združenem kraljestvu. Topografijo Škotske odlikuje Highland Boundary Fault (prelom Škotskega višavja), ki prečka škotsko celino od Helensburgha do Stonehavena.[7] Prelomnica ločuje dve izrazito različni fiziografski regiji; in sicer visokogorje na severu in zahodu ter nižavje na jugu in vzhodu.[8] Bolj razgibana regija Highland (Višavje) obsega večino goratega reliefa Škotske, vključno z najvišjim vrhom Ben Nevisom.
Nižinska območja v južnem delu Škotske so bolj ravna in dom večine prebivalstva, zlasti ozek pas zemlje med Firth of Clyde in Firth of Forth, znan kot Central Belt. Glasgow je največje mesto na Škotskem, čeprav je Edinburg glavno mesto in politično središče države.[9] Medtem ko so nižine manj dvignjene, so vzpetine in gorati tereni v Južnem višavju.
Obilje naravnih virov, kot so premog, železo in cink, je znatno prispevalo k industrijski rasti Škotske v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Danes je energija glavna sestavina škotskega gospodarstva. Medtem ko je Škotska velika proizvajalka nafte, se je proizvodni potencial obnovljive energije v zadnjih letih izkazal kot pomembno gospodarsko in okoljsko vprašanje.