![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Portr%25C3%25A6t_af_Frederik_III.jpg/640px-Portr%25C3%25A6t_af_Frederik_III.jpg&w=640&q=50)
Friderik III. Danski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609 , Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Friderik III. Danski | |
---|---|
![]() Portret iz zbirke gradu Frederiksborg, okrog 1670 | |
Kralj Danske in Norveške | |
Vladanje | 6.julij 1648 – 9. februar 1670 |
Kronanje | 23. november 1648 |
Predhodnik | Kristijan IV. |
Naslednik | Kristijan V. |
Rojstvo | 18. (28.) marec 1609[1][2][…] Haderslev, Danska[d] |
Smrt | 9. (19.) februar 1670[1][2][…] (60 let) Copenhagen Castle[d], København[3] |
Pokop | Roskildska katedrala |
Zakonec | Zofija Amalija, hčerka Jurija, vojvode Braunschwig-Calenberg |
Potomci | Kristijan V., Ana Zofija, Friderika Amalija, Vilhemina Ernestina, Jurij, Ulrika Eleonora |
Rodbina | Oldenburžani |
Oče | Kristijan IV. |
Mati | Ana Katarina, hči brandenburškega volilnega kneza Joahima Friderika |
Religija | luteran |
Friderik III. je bil kot drugi sin danske kraljeve družine sprva administrator v sekulariziranih cerkvenih kneževinah Bremen in Verden. Prestolonaslednik je postal, ko je leto pred očetom umrl njegov starejši brat. Kot kralj je v strahu pred militantnim švedskim kraljem Karlom X. Gustavom prvi napadel, a bil strahovito poražen. Danska kraljevina je lahko obstala le zaradi posredovanja Anglije in Francije. Štiri mesece kasneje, ko je Karel ponovno napadel, je s svojim zgledom vzpodbudil meščane Kopenhagna k požrtvovalni obrambi mesta in drugo vojno proti Švedski s pomočjo nizozemskih zaveznikov dobil. Tako pridobljeno popularnost je izkoristil za spremembo statusa monarhije iz volilne v absolutistično dedno monarhijo, ki je trajala do leta 1848.