![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/%25D0%259F%25D0%25B0%25D1%2582%25D1%2580%25D0%25B8%25D0%25B0%25D1%2580%25D1%2585_%25D1%2584%25D0%25BE%25D1%2582%25D0%25B8%25D0%25B9.png/640px-%25D0%259F%25D0%25B0%25D1%2582%25D1%2580%25D0%25B8%25D0%25B0%25D1%2580%25D1%2585_%25D1%2584%25D0%25BE%25D1%2582%25D0%25B8%25D0%25B9.png&w=640&q=50)
Fotij I.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Fotij I. (grško Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.[5] Vzhodne pravoslavne cerkve ga častijo kot Sv. Fotija Velikega. *810; †893.
Fotij I. Carigrajski | |
---|---|
![]() | |
Začetek službovanja | 25. december 857 do 23. november 867 (prvič) 23. oktober 877 do 886 (drugič) |
Konec službovanja | 23. oktober 886 |
Predhodnik | patriarh Ignacij I. |
Naslednik | patriarh Štefan I. |
Nasprotnik | patriarh Ignacij |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Niketa cca. 827[1] ali cca. 820[2] Konstantinopel |
Smrt | 9. stoletje[1] Armenija |
Pokopan | Carigrad |
Narodnost | Grk ali Hazar[3] |
Starši | oče: poveljnik cesarske telesne straže Sergej mati: bivša nuna[4] |
Prejšnji položaj | opat v samostanu na otoku Prote |
Svetništvo | |
God | 6. februar |
Svetnik v | pravoslavne Cerkve |
Češčenje prepovedano | katoliška Cerkev ga nima za svetnika |
Fotij na splošno velja za enega najmočnejših in najvplivnejših patriarhov po Janezu Zlatoustu, in za najpomembnejšega intelektualca svojega časa, za »svetilnik prosvetljenstva v devetem stoletju«.[6] Bil je osrednja osebnost tako v pokristjanjenju Slovanov kot v Fotijevi shizmi.[7]
Fotij je bil visoko izobražen človek iz ene od plemiških carigrajskih družin. Fotijev prastric je bil nekdanji patriarh, Tarazij.[8] Namenjeno mu je bilo življenje meniha, vendar se je namesto tega odločil, da bo učenjak in državnik. Leta 858 je cesar Mihael III. (vl. 842–867) odstavil Ignacija in imenoval še neposvečenega Fotija na njegovo mesto.[9] V sporih za prevlado med papežem in bizantinskim cesarjem je Ignacij kasneje bil ponovno ustoličen.[9] Fotij je na ukaz bizantinskega cesarja po smrti Ignacija (877) to mesto ponovno zasedel.[9] Novi papež Janez VIII. je ponovno ustoličenje Fotija odobril.[10] Za rimokatoliško cerkev je četrti carigrajski koncil (rimskokatoliški), ki je Fotija izobčil, legitimen.[9] Za vzhodno pravoslavje po drugi strani je legitimen drugi koncil, to je četrti carigrajski koncil (pravoslavni), ki je preklical sklepe prvega.[9] Sporni ekumenski koncil pomeni konec enotnosti, ki je bila značilna za prvih sedem ekumenskih koncilov.