Fjel
From Wikipedia, the free encyclopedia
Fjél (iz staronorveškega fall, fjall, 'gora', 'visoka planota'[1]) je visoka in pusta krajinska značilnost, kot je gora ali visoka planota, pokrita z barjem. Izraz se najpogosteje uporablja v Fenoskandiji, na Islandiji, na otoku Man, v delih severne Anglije in na Škotskem.