![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a5/European_Southern_Observatory_%2528ESO%2529_logo.svg/langsl-640px-European_Southern_Observatory_%2528ESO%2529_logo.svg.png&w=640&q=50)
Evropski južni observatorij
medvladna raziskovalna organizacija za opazovanje z zemeljskimi teleskopi / From Wikipedia, the free encyclopedia
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli,[2] pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo. Od svojega nastanka leta 1962, ESO ponuja dovršene raziskovalne instrumente za raziskovanje južnega neba. V organizaciji je zaposlenih 730 ljudi. Letno organizacija iz prispevkov posameznih članic dobi okoli 162 milijonov evrov.[3] Njeni observatoriji se nahajajo v severnih Čilah.
![]() ![]() ESO-jev logotip in zemljevid držav članic | |
Okrajšava | ESO[1] |
---|---|
Nastanek | 1962 |
Tip | medvladna organizacija |
Namen | Raziskovalna organizacija za astronomijo |
Sedež | Garching, Nemčija |
Članice | 16 |
Uradni jezik | angleščina, francoščina, nemščina |
generalni direktor | Xavier Barcons |
Spletna stran | ESO.org |
ESO je postavil nekaj največjih in tehnološko najbolj naprednih teleskopov. Med njimi so tudi 3,6 metrski Novotehnološki teleskop, začetnik uporabe aktivne optike, in Zelo velik teleskop (VLT), ki ga sestavljajo štirje posamezni 8,2 metrski teleskopi in štiri manjši pomožni teleskopi, ki lahko vsi delajo skupaj ali posebej. Atakamski velik milimetrski niz opazuje vesolje v milimetrskih in podmilimetrskih valovnih dolžinah in je največji astronomski projekt na Zemljinih tleh. Dokončan je bil marca 2013 v mednarodnem povezovanju Evrope (ki jo predstavlja ESO), Severne Amerike, Vzhodne Azije in Čil.[4][5]
Največji teleskop, ki je še v izgradnji, je Izjemno velik teleskop. Uporabljal bo 39,3-metrsko členjeno zrcalo in bo postal največji optični zrcalni teleskop na svetu, ko se ga bo lahko začelo uporabljati leta 2024. Njegova moč zbiranja svetlobe bo omogočila natančna raziskovanja planetov okoli drugih zvezd, prvih teles v vesolju, supermasivnih črnih lukenj ter narave in porazdelitve temne snovi in temne energije, ki prevladujeta v vesolju.
Opazovanja ESO so naredila veliko astronomskih odkritij in so ustvarila več astronomskih katalogov.[6] Sem spadajo tudi odkritja najbolj oddaljenih izbruhov gama žarkov in dokazi za črno luknjo v središču naše galaksije.[7][8] Leta 2004 je VLT omogočil astronomom odkriti prvo sliko eksoplaneta (2M1207b), ki kroži okoli rjave pritlikavke 173 svetlobnih let stran.[9] Na starejši ESO-jev teleskop so dodali instrument High Accuracy Radial Velocity Planet Searcher (HARPS), ki je privedel do odkritij veliko eksoplanetov, med katerimi je tudi planet Gliese 581c—eden izmed najmanjših planetov, ki smo jih kadarkoli videli izven Osončja.[10]