Evrazijska stepa
stepna ekoregija travnikov, savan in grmišč med vzhodno Evropo in vzhodno Azijo / From Wikipedia, the free encyclopedia
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije. Razprostira se od Bolgarije, Romunije in Moldavije preko Ukrajine, Rusije, Kazahstana, Xinjianga in Mongolije do Mandžurije, z eno večjo eksklavo, Panonsko stepo ali Puszto, ki je večinoma na Madžarskem.[1]
Od paleolitske dobe je Stepska pot povezovala vzhodno Evropo, centralno, vzhodno, južno Azijo in Bližnji vzhod gospodarsko, politično in kulturno preko kopenskih trgovskih poti. Stepska pot je predhodnica ne samo Svilne ceste, ki se je razvijala v antiki in srednjem veku, temveč tudi Evrazijskega kopenskega mostu v moderni dobi. V zgodovini so bili dom nomadskih cesarstev in številnih velikih plemenskih konfederacij in starodavnih držav, kot so Xiongnu, Skitija, Kimerija, Sarmatija, Hunsko cesarstvo, Horezm, Transoksanija, Sogdija, Xianbei, Mongolsko cesarstvo in Turški kaganat.