Esperanto
najbolj razširjen mednarodni pomožni jezik; zasnoval ga je Ludwik L. Zamenhof / From Wikipedia, the free encyclopedia
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik. 26. julija 1887 je poljski okulist judovskega rodu L. L. Zamenhof objavil prvi učbenik esperanta (Unua Libro) in se podpisal s psevdonimom Dr. Esperanto (v prevodu "upajoči doktor"). Po njem je novi mednarodni jezik tudi dobil ime.[3]
Esperanto | |
---|---|
Ustvaril | L. L. Zamenhof |
Datum | 1887 |
Okolje in uporaba | Pomožni sporazumevalni jezik |
Uporabniki | (Domači jezik: reda 1.000 cited 1996)[1] Kot drugi jezik: 160.000–300.000 aktivnih ali tekoče govorečih (2001);[navedi vir] ocena do 2 milijonov skupno (1999)[2] |
Namen | umetni jezik
|
Uradni status | |
Uradni jezik | Nikjer, uporabljajo ga nekatere mednarodne organizacije |
Regulator | Akademija esperanta (Akademio de Esperanto) |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | eo |
ISO 639-2 | epo |
ISO 639-3 | epo |
Seznam Linguist | epo |
Glottolog | espe1235 |
Linguasphere | 51-AAB-da |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine[4]. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.[5] S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem[6] se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki[7]. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. [8] Veliko govorcev esperanta vidi esperanto kot alternativo naraščajoči uporabi angleščine po svetu.[9][10]
L. L. Zamenhof si prvin esperanta ni izmislil. Iz indoevropskih jezikov je vzel besedne sestavine, ki se najpogosteje pojavljajo v teh jezikih ali imajo najbolj vsesplošen pomen.[11] Esperanto domnevno govori 2 milijona ljudi po celem svetu[12]. Za okoli 1000 - 2000 ljudi je esperanto materni jezik[13][14].
lernu! je najbolj priljubljena spletna stran za brezplačno učenje esperanta. Do oktobra 2018 je imela okoli 278.000 registriranih uporabnikov.[15] Z okoli 243.000 članki je Wikipedija v esperantu 32. največja Wikipedija po številu člankov in je največja Wikipedija med planskimi jeziki.[16] 22. februarja 2012 je Google Prevajalnik dodal esperanto kot svoj 64. jezik.[17] 29. maja 2015 je Duolingo, brezplačna aplikacija za učenje tujih jezikov, izdal tečaj za učenje esperanta v angleškem jeziku.[18] Do novembra 2017 ima tečaj že več kot 1,1 milijona uporabnikov[19], od tega okoli 30 uporabnikov zaključi tečaj vsak dan[20].
Leta 2020 potekajo v Sloveniji tečaji esperanta v Izoli v Medgenaracijskem centru, na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru v obliki interesne dejavnosti[21], kjer preko angleščine z aplikacijo Duolingo in s tablicami učenci napredujejo v znanju angleščine, esperanta in tudi slovenščine[22]. Tečaja esperanta sta tudi v Slovenj Gradcu in v Kranju. Do leta 2015 je potekal tudi lektorat esperanta v Ljubljani na Filozofski fakulteti, vendar so ga zaradi krčenja finančnih sredstev ukinili.[23]
Poleti leta 2007 od 28. julija do 4. avgusta je potekal v Mariboru 7. kongres evropske esperantske unije. Na kongresu so prebrali in poslali pobudo slovenski vladi, da vključi jezik esperanto med 7 uradnih jezikov, ki jih Evropska unija uporablja pri svojem uradovanju v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vlada je odgovorila, da se bo glede uporabe jezikov držala dosedanje prakse, sam portal za informiranje pa je že v poizkusni fazi in ni možnosti za razširitev.