Ernesto Lecuona
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ernesto Lecuona, kubanski skladatelj in pianist, * 6. avgust 1895, Guanabacoa (danes del Havane, Kuba, † 29. november 1963, Santa Cruz de Tenerife, Kanarski otoki.
Ernesto Lecuona | |
---|---|
Rojstvo | Ernesto Sixto de la Asunción Lecuona Casado 6. avgust 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2] Guanabacoa (Cuba)[d] |
Smrt | 29. november 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[2][3][4] (67 let) Santa Cruz de Tenerife |
Državljanstvo | Španija |
Poklic | pianist, skladatelj, glasbeni pisec, skladatelj filmske glasbe, igralec |
Lecuona je bil eden najpopularnejših kubanskih skladateljev 20. stoletja, pogosto so ga imenovali tudi »kubanski Gershwin«. Njegov opus skladb za gledališče, film in krajših popevk, je velik; zanj so značilni afro-kubanski in kubanski ritmi, zarzuele, številne njegove pesmi so še danes popularne. Mednje sodijo Siboney (Canto Siboney), Malagueña in The Breeze And I (Andalucía). Leta 1942 je bila Lecuonova uspešnica »Vedno v mojem srcu« (Siempre en mi Corazon) nominirana za Oskarja za najboljšo pesem, vendar ga je prejel White Christmas. Lecuona je pisal tudi orkesterske skladbe in dirigiral Simfoničnemu orkestru Ernesto Lecuona, s katerim je 10. oktobra 1943 nastopil tudi v Carnegie Hallu. Sicer je ustanovil tudi ansambel Lecuona Cuban Boys band, s katerim je izvajal popularno glasbo.