El Escorial
samostan in zgodovinska rezidenca španskega kralja / From Wikipedia, the free encyclopedia
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji. Je eno od španskih kraljevskih mest in funkcij, kot so samostan, kraljeva palača, muzej in šola. Obstaja pa še ena mesto, 4 km naprej po dolini, ki se imenuje 'El Escorial'.
Kraljevi San Lorenzo de El Escorial | |
---|---|
Lega | San Lorenzo de El Escorial, Španija |
Koordinati | 40°35′21.01″N 4°8′52.01″W |
Arhitekt | Juan Bautista de Toledo |
Uprava | Ministry of the Presidency |
Uradno ime: Monastery and Site of the Escorial, Madrid | |
Tip | Kultura |
Kriterij | i, ii, iv |
Razglasitev | 1984 (8th session) |
evid. št. | 318 |
Država pogodbenica | Španija |
Regija | Evropa in Severna Amerika |
Španske kulturne znamenitosti | |
Uradno ime: Monasterio de San Lorenzo | |
Tip | Nepremična |
Kriterij | spomenik |
Razglasitev | 3. junij 1931 |
evid. št. | (R.I.) - 51 - 0001064 - 00000 |
Escorial je sestavljen iz dveh arhitekturnih kompleksov velikega zgodovinskega in kulturnega pomena: kraljevi samostan in La Granjilla de La Fresneda, kraljeva lovska koča in samostanski meditacijski prostor okoli štiri kilometre stran. Ti prostori imajo dvojno naravo; med 16. in 17. stoletjem so mesto v katerem sta moč španske monarhije in cerkvena prevlada rimsko katoliške vere v Španiji našli skupno arhitekturno podobo.[1] El Escorial je istočasno samostan in španska kraljeva palača. Prvotno last menihov hieronimitov, je zdaj samostan reda svetega Avguština.
Filip II. Španski je, kot reakcijo na protestantsko reformacijo, ki se je širila po Evropi v 16. stoletju, posvetil veliko svojega dolgega vladanja (1556-1598) in veliko svoje navidezno neizčrpne oskrbi za Novi svet. Njegova prizadevanja so bila dolgotrajna in na dolgi rok delno uspešna.
Filipov izbrani španski arhitekt, Juan Bautista de Toledo, je bil njegov sodelavec pri oblikovanju El Escoriala. Juan Bautista je preživel večji del svoje kariere v Rimu, kjer je delal v baziliki svetega Petra in v Neaplju, kjer je služboval pri kraljevem podkralju, na čigar priporočilo je zbudil kraljevo pozornost. Filip ga je imenoval za kraljevega arhitekta leta 1559 in skupaj sta zasnovala El Escorial kot spomenik vlogi Španije kot središča krščanskega sveta.[2]
2. novembra 1984 je UNESCO razglasil Kraljevi San Lorenzo El Escorial za svetovno dediščino. Danes je priljubljena turistična atrakcija, ki jo obišče več kot 500.000 obiskovalcev na leto.