Eduard Buchner
From Wikipedia, the free encyclopedia
Eduard Buchner, nemški kemik in botanik, * 20. maj 1860, München, Nemčija, † 13. avgust 1917, Focșani, Romunija.
Eduard Buchner | |
---|---|
![]() Eduard Buchner | |
Rojstvo | 20. maj 1860({{padleft:1860|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] München, Nemška zveza[3][2] |
Smrt | 13. avgust 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…] (57 let) Focșani[d], Kraljevina Romunija[d][2] |
Državljanstvo | ![]() |
Poklic | biokemik, kemik, univerzitetni učitelj |
Eduard Buchner je bil sin zdravnika in izrednega profesorja sodne medicine. Leta 1884 je začel študirati kemijo pri Adolfu von Baeyerju in botaniko na Inštitutu za botaniko v Münchnu. Nekaj časa je delal v Erlangnu z Ottom Fischerjem nato pa je leta 1888 doktoriral na Univerzi v Münchnu.
Svoje prvo pomembno delo, ki obravnava vpliv kisika na fermentacijo je objavil v letu 1885. Rezultate raziskav o alkoholni fermentaciji brez celic kvasa je opisal v članku iz leta 1897.
V letu 1900 se je poročil z Lotto Stahl.
Za svoje biokemijske raziskave in odkritje necelične fermentacije je leta 1907 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
Med 1. svetovno vojno je služil kot major v poljski bolnici na bojnih položajih v Focşaniju v vzhodni Romuniji. 3. avgusta 1917 je bil ranjen in je za posledicami ran devet dni zatem umrl v Münchnu.