Dželada
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dželada (znanstveno ime Theropithecus gelada, amharsko ጭላዳ, latinizirano: č̣əlada, oromsko Jaldeessa daabee), včasih imenovana opica s krvavečim srcem ali pavijan dželada, je vrsta opic starega sveta, ki jih najdemo samo v Etiopskem višavju in živi na nadmorski višini 1800–4400 m nadmorske višine. Je edini živi član rodu Theropithecus, ime izhaja iz grških korenskih besed za 'zver-opica' (θηρο-πίθηκος: thēro-píthēkos).[3][4] Tako kot njegovi bližnji sorodniki iz rodu Papio, pavijani, je večinoma kopenska in večino svojega časa preživi v iskanju hrane na travnikih, pri čemer trave predstavljajo do 90 % njegove prehrane.
Dželada[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
samec
Ženska z mladičem, ki sesa T. g. obscurus blizu Debre Libanos, Etiopija | ||||||||||||||
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
'''Theropithecus gelada''' (Rüppell, 1835) | ||||||||||||||
Razširjenost | ||||||||||||||
Ima rumene do temno rjave dlake s temnim obrazom in bledimi vekami. Odrasli samci imajo na hrbtu daljšo dlako, na prsih pa vidno svetlo rdečo kožo v obliki peščene ure. Samice imajo tudi golo kožo, vendar je manj izrazita, razen med estrusom, ko postane svetlejša in pokaže 'ogrlico' s tekočino napolnjenih mehurjev. Samci tehtajo povprečno 18,5 kg, samice pa povprečno 11 kg. Dolžina glave in telesa je 50–75 cm z repom 30–50 cm.
Dželada ima zapleteno večnivojsko družbeno strukturo. Reproduktivne enote in moške enote sta dve osnovni skupini. Skupina je sestavljena iz več reproduktivnih enot in moških enot; skupnost je sestavljena iz enega do štirih skupin. Znotraj reproduktivnih enot so samice običajno tesno povezane. Samci se bodo preselili iz svoje natalne skupine, da bi poskušali nadzorovati lastno enoto, samice znotraj enote pa se lahko odločijo, ali bodo podprle ali nasprotovale novemu samcu. Če je v enoti več kot en samec, se lahko s samicami pari le eden. Dželada ima raznolik repertoar vokalizacij, ki naj bi bil po kompleksnosti blizu človeškemu.
Populacija dželad naj bi padla s 440.000 v 1970-ih na 200.000 leta 2008. Svetovna zveza za varstvo narave ga je uvrstila med najmanj ogrožena vrsta.